Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
27. 11. 2001
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2001
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper poziv vojaškemu obvezniku št. 206-03- 1/01 z dne 20. 9. 2001 se zavrže.
1.Z izpodbijanim pozivom je bil pritožnik napoten na 30 dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja.
2.Pobudnik navedeni poziv izpodbija, češ da je nezakonit in protiustaven, saj naj bi posegal v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine. Poudarja, da je poziv izdan brez pravne podlage, saj je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost določbe Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju ZvojD), ki ureja dolžnost 30-dnevnega usposabljanja. Ker naj bi torej šlo za neustavno določbo Zakona, naj bi v njej določena obveznost ne obstajala in zato naj bi bil izpodbijani poziv brez pravne podlage. V nadaljevanju obširne obrazložitve ustavne pritožbe navaja, da so mu s pozivom kršene ustavne pravice iz 18. člena (prepoved mučenja), 19. člena (varstvo osebne svobode), 21. člena (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva), 25. člena (pravica do pravnega sredstva), 32. člena (svoboda gibanja) in 34. člena Ustave (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti).
3.Pritožnik meni, da je poziv posamičen akt državnega organa, zoper katerega ni predvidenega nobenega pravnega sredstva in da je zato dopustno neposredno vložiti ustavno pritožbo; če pa bi se izkazalo, da so pravna sredstva mogoča, pa zatrjuje, da so podani pogoji za odločanje o ustavni pritožbi na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču ( Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).
4.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa zakon vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po prvem odstavku 51. člena pa se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.
5.Izpodbijani poziv je izdan na podlagi drugega odstavka 47. člena ZvojD. Določa, da se državljan, ki mu je priznan ugovor vesti po odsluženju vojaškega roka, napoti na 30 dnevno usposabljanje za zaščito in reševanje in da se za napotitev, odlaganje, pravice in obveznosti med usposabljanjem smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo vojaške vaje.
6.Poziv (pravilneje napotitev) na usposabljanje je posamičen akt državnega organa. Z njim se obvezniku določa čas in kraj izpolnitve obveznosti, ki izhaja neposredno iz zakona in ga opozori na sankcije, če ne bo ravnal po pozivu. Zato je zoper njega zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, tega pa pritožnik ni izčrpal.
7.Pritožnik se v ustavni pritožbi sklicuje tudi na drugi odstavek 51. člena ZUstS, ki dovoljuje Ustavnemu sodišču, da izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
8.Ustavno sodišče je glede na novo ureditev upravnega spora sprejelo stališče, da upravnega spora ni več mogoče šteti za izredno pravno sredstvo v smislu 51. člena ZUstS. To pomeni, da na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS ni več mogoče vložiti ustavne pritožbe pred izčrpanjem upravnega spora. Takšno stališče je Ustavno sodišče sprejelo in razloge zanj obrazložilo v sklepu št. Up-261/98 z dne 13. 1. 2000 (Uradni list RS, št. 6/2000 in OdlUS IX, 126).
9.Pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev, zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZustS in tretje alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata Milojka Modrijan