Jedro

Ker tožeča stranka pritožbi ni predložila pooblastila novega pooblaščenca, ki je odvetnik, je treba pritožbo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 28. 10. 2014 zoper sodbo sodišča prve stopnje XIII Pg 257/2012 z dne 11. 9. 2014. 2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju navaja, da ni nenavadno, da bi sodišče vložilo v napačen spis dokumente, ki jih je prejelo. Navedeno dejstvo potrjuje zadeva II P 2785/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani, ko je pooblaščenec s priporočeno pošto poslal vlogo, ki ni bila vložena v pravilen spis. Navedeno dejstvo potrjuje, da obstaja realna možnost, da je bil del poštne pošiljke pomotoma založen v drug spis. Prvo sodišče je stehtalo pisemsko pošiljko oziroma pritožbo z dne 28. 10. 2014, tehtanja pa ni opravilo na tehtnici, ki bi bila pregledana in uravnotežena, kot to določa Zakona o meroslovju. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na kakšni tehtnici je bila opravljena meritev. Tožeča stranka predlaga, da se zasliši M. L., odvetnico iz Ljubljane, ki bo potrdila, da je bilo pooblastilo priloženo pritožbi. Pooblaščenec tožeče stranke je prepričan, da je bilo pooblastilo priloženo, razpolaga le s kopijo pooblastila, da je bilo originalno pooblastilo pritožbi priloženo, sedaj niti ne more dokazovati. Peti odstavek 98. člena ZPP je določal, da se zavrže tožba in pravno sredstvo, če odvetnik vlogi ni predložil pooblastila. Ustavno sodišče je v odločbah U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09 in Up-1375/09 ocenilo, da je takšna strogost dopustna, ko gre za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre za določitev načina uresničevanja pravice, ki pa ni nerazumna. Ustavno sodišče pa je v odločbi U-I-74/12 ocenilo, da zavrženje odvetnikove vloge v postopku pred sodiščem prve stopnje, ker ni bilo priloženo pooblastilo, prestavlja nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva. V petem odstavku 98. člena ZPP sta bili zato razveljavljeni besedi „tožba ali“. Stališče Ustavnega sodišča, ko je presojalo utemeljenost odločb, s katerimi so bile zavržene revizije, ker odvetnik ni priložil pooblastila, ni mogoče avtomatično uporabiti za presojo položaja glede drugih pravnih sredstev. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-200/09 ugotovilo, da drugi odstavek 108. člena ZPP ni v skladu z Ustavo, ker takojšnjo zavrženje nepopolne ali nerazumljive vloge, ki jo vloži odvetnik predstavlja škodo za stranko, ki jo zastopa pooblaščenec. Takojšnje zavrženje vložene pritožbe po odvetniku, ne pomeni meritorne presoje navedb v pritožbi. Zaradi kratkega roka za vložitev pritožbe po drugem pooblaščencu, so strankine možnosti za vložitev nove pritožbe in za ohranitev pravice do izjave samo navidezne, zato navedena ureditev posega v pravico iz 22. člena Ustave. Sankcija iz petega odstavka 98. člena ZPP ni nujna za pospešitev postopka v zvezi z načelom dolžne skrbnosti odvetnikov. Gre za sankcijo, ki primarno prizadene stranko, odvetnika pa sekundarno, če je odškodninsko odgovoren. Enak učinek bi bil dosežen že z kazensko takso, ki bi jo moral plačati odvetnik, če pooblastila ne bi predložil. Odločitev sodišča prve stopnje predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico tožene stranke, ker ji je odvzeta pravica do izjave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka pritožbi ni predložila pooblastila za novega pooblaščenca, ki je odvetnik, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo.

5. Prepričljivo je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka pritožbi z dne 28. 10. 2014 ni pridložila pooblastila novega pooblaščenca, kar potrjuje podroben opisa postopanja z vlogo tožeče stranke s strani sodnega osebja sodišča prve stopnje. Ob prejemu vloge je na prvi strani pritožbe navedeno, da pooblastilo ni bilo priloženo, kar potrjuje tudi uradni zaznamek vpisničarke z dne 4. 11. 2014. Iz dohodnega zaznamka na pritožbi tudi izhaja, da je bila pritožba poslana v dveh izvodih, ni pa označeno, da bi bile priložene priloge, čeprav je tožeča stranka na prvi strani pritožbe navedla, da naj bi pooblastilo priložila pritožbi. Že navedena dejstva potrjujejo, da pooblastilo ni bilo priloženo, dodatno pa je prvo sodišče opravilo tudi tehtanje, ki je te ugotovitve sodišča prve stopnje le še dodatno potrdilo, ki jih pritožba ne more omajati s pavšalnim zatrjevanjem, da tehtnica ni bila pregledana in uravnotežena tako kot določa Zakon o meroslovju, zato pa ne ponudi tudi nobenih dokazov, hkrati pa tudi ne zatrjuje konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da je bila ugotovljena skupna masa pošiljke tožeče stranke zmotno ugotovljena. Ob takšnih okoliščinah zaslišanje M. L. ne bi moglo pripeljati do drugačnih dejanskih ugotovitev, pritožba pa tudi ne pojasni, katere okoliščine bi navedena priča lahko potrdila.

6. Odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi drugega odstavka 108. člena ZPP, ki je določal, da sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo, če jo vloži odvetnik, takoj zavrže, ne da bi od vložnika zahtevalo, da vlogo v določenem roku popravi ali dopolni, ureja drugačno procesno situacijo, ker je bila v obravnavanem primeru tožeča stranka v pravnem pouku opozorjena, da bo sodišče prve stopnje njeno pritožbo zavrglo, če ob vložitvi pritožbe ne bo predložila pooblastila. Gre za povsem drugačno procesno situacijo, ki jo določa peti odstavek 98. člena ZPP v primerjavi z razveljavljenim drugim odstavkom 108. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče ni pristojno za odločanje o neustavnosti zakonske določbe petega odstavka 98. člena ZPP, ki je bila, kot že navaja pritožba, vnesena v zakon, da se krepi odgovornost odvetnika za hitrejše in učinkovitejše vodenje postopka. Z odločitvijo prvega sodišča tudi niso bile kratene človekove pravice tožeče stranke in v njena pravica do izjave, ker je prvo sodišče odločalo na podlagi veljavne zakonske določbe. Drugačne sankcije petega odstavka 98. člena ZPP, kot jih predlaga pritožba, presegajo obseg pristojnosti pritožbenega sodišča. Pritožbeno sodišče opozarja še na odločbi Ustavnega sodišča U-I-277/09 in U-I-8/10, kjer je že bilo pojasnjeno razlikovanje med obravnavo ureditve o ravnanju z nepopolnimi vlogami, glede na to, ali se ta nanaša na postopek pred sodiščem prve ali pred sodiščem višjih stopenj(2).

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njen predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. (1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Glej sklep VSL II Cp 1211/2013.