Jedro

Pri tožniku je zaradi nevroloških motenj, in sicer vidno prostorskih funkcij, neprepoznave obrazov, motnje pozornosti in spomina, telesna okvara v višini 50 % po Samoupravnem Sporazumu o Seznamu telesnih okvar izkazana od 13. 5. 2013 dalje in ni podana do 31. 12. 2012. To pa pomeni, da ni izpolnjen dejanski stan iz 144. člena v zvezi s 143. členom ZPIZ-1. Pri tožniku bi morala telesna okvara obstajati oz. nastati najpozneje do 31. 12. 2012, da bi bilo v skladu s 390. členom ZPIZ-2 zaradi uvedbe predsodnega postopka že 14. 8. 2012 mogoče pravico do invalidnine priznati ob uporabi ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 25. 1. 2013, iste št. z dne 6. 9. 2013 ter posledično tudi vtoževano invalidnino za telesno okvaro od 14. 8. 2012 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. točka izreka). Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve tožbenim zahtevkom oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Vztraja, da je pri njem epilepsija rezultirala v funkcionalnih motnjah že pred vložitvijo predloga dne 10. 8. 2012, saj so bile navzven vidne funkcionalne motnje, ker ni prepoznal ljudi, pustil je krpo na štedilniku in skoraj zanetil ogenj v bloku. Zaveda se, da dokumentacija iz zdravstvenega kartona služi v pomoč in podporo izvedencu pri izdelavi izvedenskega mnenja, kljub temu pa je njegova naloga bolj kompleksna kot natančen študij izvidov iz zdravstvenega kartona. Izvedenec je dolžan podati izvedensko mnenje za konkreten ključni trenutek, ne glede na to, ali ravno za ta trenutek obstaja izvid v zdravstveni dokumentaciji ali ne. Preiskave z dne 15. 5. 2013 zato ni mogoče vzeti kot mejnik nastanka invalidnosti (verjetno mišljen nastanek telesne okvare), saj ostaja odprto, kakšen bi bil izvid tovrstne preiskave 31. 12. 2012, ko je še veljal ZPIZ-1. Z mnenjem izvedenca nevrološke stroke, da je TO podana z dnem 13. 5. 2013, se ne strinja, niti z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je uporaba pravil iz ZPIZ-1 izključena, ker pri njem TO ni nastala do uveljavitve ZPIZ-2. Prilaga zdravniško potrdilo z dne 25. 11. 2015 in predlaga zaslišanje dr.A.A..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe.

Priloženo zdravniško potrdilo z dne 25. 11. 2015 (priloga A/9), izdano po dokončnosti upravne odločbe z dne 6. 9. 2013, in predlagano zaslišanje izdajatelja tega potrdila dr. A.A., v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevno. Ne samo zato, ker je pri presojanju upravnih aktov v sodno socialnih sporih upoštevna le listinska medicinska dokumentacija, izdana do konca predsodnega upravnega postopka, temveč tudi zaradi prepovedi predlaganja novih dokazov v sodnem pritožbenem postopku. Glede na 1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku(1) sme namreč tožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če med drugim izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti najpozneje do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Kaj takega pa za predloženo zdravniško potrdilo, ki je izdano celo po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sploh ni mogoče zatrjevati.

Sicer v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Pritožnikove navedbe, da je pri njem epilepsija s funkcionalnimi motnjami obstajala že ob vložitvi predloga za oceno telesne okvare (v nadaljevanju. TO) dne 10. 8. 2012, in da izvida z dne 13. 5. 2013 ni mogoče vzeti kot mejnika za nastanek TO, niso odločilne. Pred 13. 5. 2013 namreč v razpoložljivi listinski medicinski dokumentaciji ni objektivizirane medicinske podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti TO. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa se lahko priznajo le, če so pravno odločilna dejstva, med katere sodi tudi TO, prepričljivo dokazna. Pri dokazovanju TO sicer sodelujejo medicinski strokovnjaki tako v predsodnem upravnem kot tudi sodnem postopku. Vendar od njih ni mogoče pričakovati, kaj šele zahtevati ugotovitev obstoja določenega dejstva, če v razpoložljivih medicinskih izvidih zanj ni objektivizirane podlage. Pri izdelavi izvedenskih mnenj so izvedenci vezani na pravila medicinske znanosti, stroke in izkušenj. V njihovo spoštovanje v obravnavani zadevi ni mogoče podvomiti, saj je sodno izvedensko mnenje prepričljivo obrazloženo in utemeljeno. Nastanka TO še preden je relevanten funkcijski status z ustrezno medicinsko obravnavo sploh izkazan, medicinski strokovnjak ni mogel potrditi in posledično niti sodišče sprejeti drugačne odločitve od izpodbijane.

6. Sodišče prve stopnje je dokazni zaključek pravilno oprlo na pisno izvedensko mnenje specialista nevrologa (list. št. 27-30) in njegovo izpoved (list. št. 48-50 ) na glavni obravnavi. Tudi pritožbeno sodišče ne najde razloga za dvom v pravilnost strokovnega mnenja sodnega izvedenca, da je pri tožniku zaradi nevroloških motenj, in sicer vidno prostorskih funkcij, neprepoznave obrazov, motnje pozornosti in spomina, TO v višini 50 % po poglavju III. tč.7b(2) Samoupravnega Sporazuma o Seznamu telesnih okvar(3) (Seznam TO), izkazana kvečjemu od 13. 5. 2013 dalje. Šele nevrološko poročilo z z navedenim datumom pregleda (priloga A/5) ter tedaj ugotovljeno vedenje ob uporabi ocenjevalnih instrumentov, in sicer s Testom čuječnosti iz baterije TAP, Testom deljene pozornosti iz baterije TAP, Kalifornijskim testom verbalnega učenja II, Reyjevim preizkusom risanja kompleksne figure s prepoznavo, Bentonovim testom presojanja orientacije linij in Testom londonskih stolpov, dejansko izkazuje poškodovanost izvršitvenih funkcij, sposobnost učenja, priklica besednih in nebesednih informacij ter vidno konstrukcijskih sposobnosti.

O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje na katerega ni mogoče odgovoriti, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov. Iz zdravstvene dokumentacije po njegovi izpovedi celo izhaja, da je bil tumor 5. 9. 2012 sicer večji kot 8. 8. 2008, vendar niti pri ocenjevanju invalidnosti leta 2012 ni bilo ugotovljenih nevroloških izpadov. Po njegovi izpovedi na obstoj nevroloških izpadov pred 13. 5. 2013 ni mogoče sklepati niti na podlagi rasti tumorja, saj gre za povsem individualne značilnosti obolenja, pri kateri ni možnosti predvidevanja, ker lahko že minimalno povečanje možganskega tumorja povzroči težave v smislu izpadov.

7. S sodno medicinskim izvedenskim mnenjem sta torej za relevantno obdobje do 31. 12. 2012 le še dodatno potrjeni oceni IK II z dne 8. 1. 2013 (izdano ob reviziji mnenja IK I z dne 16. 1. 2012) in 4. 4. 2013. Po njih ob žariščni epilepsiji, možganskem tumorju desno temporalno in začetnem psihoorganskem sindromu brez klinično ugotovljenih nevroloških izpadov, govornih in kognitivnih motenj, ki bi izhajale iz nevrološkega izvida ali izvida osebnega pregleda na IK II, niso izpolnjeni funkcionalni kriteriji za ugotovitev TO po nobeni od točk Seznama TO.

8. Ob tako razčiščenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da pri tožniku TO do 31. 12. 2012 ni podana, temveč šele od 13. 5. 2013 dalje zaradi posledic bolezni. To pa seveda pomeni, da je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih odločb z dne 6. 9. 2013 in 25. 1. 2013 ter priznanje pravice do invalidnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, utemeljeno zavrnilo. V okoliščinah konkretnega primera namreč ni izpolnjen dejanski stan iz 144. člena v zvezi z 143. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(4). TO bi morala obstajati oz. nastati najpozneje do 31. 12. 2012, da bi bilo v skladu s 390. členom novega Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(5) , zaradi uvedbe predsodnega postopka že 14. 8. 2012, mogoče pravico do invalidnine priznati ob uporabi ZPIZ-1. 9. Tudi iz procesno pravnih razlogov, ko se v sodno socialnih sporih med drugim presoja pravilnost in zakonitost posamičnih upravni aktov o pravicah iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bi bila ugotovljena TO v višini 50 % od 13. 5. 2013 dalje zaradi posledic bolezni, lahko le predmet novega presodnega upravnega odločanja. Vendar pa 403. člen novega ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, pravico do invalidnine ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev zagotavlja le še iz naslova TO, nastalih zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem izidu pritožbenega postopka ter dejstvu, da je tožnik zastopan na podlagi odločbe Bpp 472/2015 z dne 30. 12. 2015, je pritožbeno sodišče hkrati odločilo, da priglašeni stroški zastopanja po pooblaščeni odvetnici bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. (2) Ki sicer kot takšne izrecno določa le travmatične epilepsije.

(3) Ur. l. SFRJ, št. 38/83 s spremembami.

(4) Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.

(5) Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.