Jedro

Spremnega dopisa k ponudbi za odkup sporne nepremičnine, vloženi po pooblaščenki razlastitvene upravičenke, ni lastnoročno podpisal direktor družbe, ponudbi pa je bil priložen osnutek kupoprodajne pogodbe in cenitev predmetne parcele. Po presoji sodišča samo dejstvo, da spremnega dopisa ni podpisal direktor družbe, še ne pomeni, da je ponudba neveljavna.

Bistveni element ponudbe je to, da ponudba vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitvena upravičenka ponuja razlastitveni zavezanki za odkup predmetne parcele, ta pa je vsebovana v osnutku poslane kupoprodajne pogodbe in cenitvenem poročilu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo: ugotovil, da je javna korist za razlastitev nepremičnine parc. št. 5792/11 k.o. ..., vpisane v vl. št. 2606 k.o. ..., v lasti tožeče stranke, do celote (1/1), izkazana z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper (1. točka izreka); v korist Republike Slovenije dovolil uvedbo razlastitvenega postopka za nepremičnino parc. št. 5792/11, vpisano v vl. št. 2606 k.o. ..., do celote (1/1) (2. točka izreka); odločil, da se pri parc. št. 5792/11, vpisani v vl. št. 2606 k.o. ... v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kopru po dokončnosti te odločbe po uradni dolžnosti zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka, prepoved prometa z nepremičnino oziroma njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitveni upravičenki oziroma tretji osebi, če se razlastitvena upravičenka s tem strinja (3. točka izreka) ter odločil, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je Republika Slovenija dne 29. 4. 2010 vložila zahtevo za razlastitev nepremičnine parc. št. 5792/11 k.o. ..., ki je v lasti tožeče stranke. Iz zahteve je razvidno, da je družba A. d.o.o., pooblaščenka razlastitvene upravičenke za posredovanje ponudbe, v skladu z določbo 97. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) tožeči stranki posredovala ponudbo za odkup oziroma pridobitev nepremičnin v lasti razlastitvenega zavezanca, vendar do sporazuma oziroma sklenitve pogodbe ni prišlo. Vročilnica za ponudbo je izkazana za dne 11. 2. 2010. V smislu 98. člena ZUreP-1 so bile k zahtevi priložene listine in dokazila, ki izkazujejo upravičenost vložene zahteve za razlastitev. Ustna obravnava, ki sta se je udeležili vabljeni stranki (Državno pravobranilstvo RS in razlastitvena zavezanka – tožeča stranka), je bila opravljena 13. 7. 2010. V zvezi z odločitvijo v 1., 2. in 3. točki izreka navaja, da je z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper (DLN) Vlada RS, ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (UL RS, št. 76/04), sprejela državni lokacijski načrt za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper. Drugi odstavek 3. člena DLN določa območje drugega tira železniške proge z vsemi spremljajočimi ureditvami in obsega večje število parcel oziroma delov parcel v več katastrskih občinah, med drugim tudi sedanjo parcelo št. 5792/11 k.o. ..., ki je last razlastitvene zavezanke – tožeče stranke, do celote. Razlastitvena upravičenka je v skladu z določili Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo železniške proge na smeri Puconci – Hodoš – državna meja in dograditvijo drugega tira železniške proge Koper – Divača (ZGPHKD) že pred vložitvijo zahteve za razlastitev skušala pridobiti nepremičnino sporazumno, pri čemer je upoštevala določbe 8. člena ZGPHKD ter 97. člena ZUreP-1. V nadaljevanju obrazložitve citira 1. člen ZGPHKD, prvi in tretji odstavek 100. ter 20. točko 2. člena ZUreP-1 in navaja, da iz zahteve izhaja, da gre v obravnavani zadevi za načrtovano gradnjo javne železniške infrastrukture, ki je predvidena z DLN. V območju te gradnje in za potrebe le-te se nahaja tudi predmetna parcela v lasti razlastitvene zavezanke (tožeče stranke). Sestavni del zahteve za razlastitev je ponudba za odkup z določeno odškodnino, ki je bila posredovana tožeči stranki. Pojem odškodnine v okviru ZUreP-1 (106. člen) zajema tako določila o odškodnini, kot tudi določila o nadomestni nepremičnini. Ponudba za odkup je vsebovala določeno vrednost odškodnine, zato je vložitev predloga za razlastitev dovoljena. Na podlagi predložene odločbe IDPOS 7106 je prvostopni organ zaključil, da predmetna nepremičnina leži znotraj ureditvenega območja DLN in je bila parcela predvidena za odkup ter se po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 šteje, da je javna korist izkazana. Po povedanem zaključuje, da je zahteva za razlastitev pravočasna, da je bila ponudba ustrezna in vročena ter je od njene vročitve do vložitve zahteve za razlastitev poteklo več kot 30 dni, da je javna korist izkazana ter so izpolnjeni pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka. V zvezi z odločitvijo pod 3. točko izreka citira drugi odstavek 100. člena ZUreP-1 in navaja, da je pravna posledica začetka razlastitvenega postopka, dokler ni pravnomočno končan, prepoved pravnega prometa s to nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma tretji osebi, če se upravičenec s tem strinja. Pravni posel, ki je sklenjen v nasprotju s to določbo, pa je ničen. Ker je organ s to odločbo odločil o uvedbi postopka in ne o sami razlastitvi, meni, da je kakršnokoli opredeljevanje postopka za „nujnega“ oziroma „rednega“ brezpredmetno, saj se določba 104. člena ZUreP-1 uporablja v povezavi z odločbo o razlastitvi in bo zahteva po izvedbi nujnega postopka predmet s to odločbo uvedenega razlastitvenega postopka. Prav tako bo predmet uvedenega postopka zahteva za dodatni odkup nepremičnin, nastalih s parcelacijo in morebitni sporazum o odškodnini.

Drugostopni organ je z odločbo št. 35020-31/2010/2 z dne 24. 12. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano prvostopno odločbo zavrnil. V obrazložitvi citira 8. člen ZGPHKD, prvi in tretji odstavek 93. člena, prvi odstavek 97. člena in 100. člen ZUreP-1 ter navaja, da je iz dokumentov zadeve razvidno, da je bila razlastitvenemu zavezancu – tožeči stranki v skladu z 8. členom ZGPHKD vročena ponudba s predlogom pogodbe in cenitvijo, ki jo je izdelal sodni cenilec. Te listine so ji bile vročene 11. 2. 2010. Tožeča stranka navedene ponudbe v 30 dnevnem roku ni sprejela, zato je razlastitveni upravičenec v skladu z določbami ZUreP-1 pri prvostopnem organu vložil zahtevo za razlastitev. Pritožbeni organ tudi ugotavlja, da zahteva za razlastitev vsebuje vse sestavine, ki jih ZUreP-1 določa v 98. členu. Ker je javna korist za razlastitev nepremičnine parc. št. 5792/11 k.o. ..., v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1 izkazana, saj se le-ta nahaja v območju, ki ga določa DLN in je predmetna nepremičnina po navedenem lokacijskem načrtu predvidena za gradnjo drugega tira železniške proge Koper – Divača, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je po opravljenem posebnem ugotovitvenem postopku v skladu z določbo 100. člena ZUreP-1 izdal odločbo o uvedbi postopka razlastitve. Pritožbene navedbe, podane v smeri, da ponudba, ki je bila podana s strani pooblaščenca razlastitvene upravičenke, to je družbe A. d.o.o., ni pravno veljavna, ker ni podpisana s strani direktorja družbe, šteje pritožbeni organ za neutemeljene. Ugotavlja sicer, da je bila razlastitvenemu zavezancu posredovana ponudba brez podpisa zastopnika družbe, vendar to ne pomeni, da pogoj iz prvega odstavka 97. člena ZUreP-1 ni bil izpolnjen. Glede na to, da je bila ponudbi za odkup priložena pogodba s cenitvijo predmetne nepremičnine, razlastitveni zavezanec ni mogel biti v dvomu o tem, da ne gre za ponudbo, dano s strani upravičene osebe.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo prvostopnega in drugostopnega upravnega organa, saj ni pravilna in na zakonu utemeljena. V upravnem postopku je večkrat, tudi v pritožbi, poudarila, da je bilo pisanje, ki ga je 15. 2. 2010 prejela s strani družbe A. d.o.o. z oznako „Ponudba za predčasni odkup nepremičnine za potrebe gradnje drugega tira železniške proge na odseku Divača – Koper, s poukom o pravicah v postopku določene odškodnine“ z navedbo, da gre za pisanje po pooblastilu razlastitvene upravičenke oziroma njene Direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, brez pravne veljave. Pisanju je bila namreč priložena zgolj kopija pooblastila, glede katere meni, da ni izkazovala upravičenosti za zastopanje. Pisanje družbe A. d.o.o. tudi ni bilo podpisano s strani osebe, pooblaščene za zastopanje le-te, to je direktorja B.B., temveč se je na pisanje namesto direktorja podpisal nekdo drug, pri tem pa ni bilo nikjer navedeno, da je ta oseba pooblaščena izjavljati voljo v imenu in za račun direktorja te družbe, kaj šele razlastitvenega upravičenca. Prav tako iz kopije pooblastila (in tudi iz originala, ki ga je državni pravobranilec predložil na ustni obravnavi) ni bilo razvidno, da bi bilo le-to prenosljivo. Ker prejeto pisanje ni bilo podpisano s strani zakonitega zastopnika družbe A. d.o.o., je treba šteti, da tudi izdano ni bilo s strani pooblaščene osebe in zato ne more predstavljati prave in resnične volje razlastitvenega upravičenca. Zato prejeto obvestilo oziroma ponudba pred začetkom razlastitvenega postopka ne more predstavljati pravno veljavne ponudbe v smislu prvega odstavka 97. člena in 5. točke prvega odstavka 98. člena ZUreP-1. Ponudba, ki jo je prejela tožeča stranka, torej ne more imeti pravnih učinkov, to pa pomeni, da zahteva razlastitvenega upravičenca za razlastitev z dne 29. 4. 2010 ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh sestavin, ki jih predpisuje prvi odstavek 98. člena ZUreP-1. Zahteva za razlastitev je bila torej vložena preuranjeno, saj pogoj iz prvega odstavka 97. člena ZUreP-1 ni bil izpolnjen. Prvostopni organ pa se do tega vprašanja, ki je bistvenega pomena za uvedbo razlastitvenega postopka, ni opredelil. Dalje navaja, da se ne strinja z zaključkom in obrazložitvijo organa druge stopnje, da glede na to, da je bila ponudbi za odkup priložena pogodba s cenitvijo nepremičnine, tožeča stranka ni mogla biti v dvomu o tem, da gre za ponudbo, dano s strani upravičene osebe. Z naknadno predložitvijo pooblastila na ustni obravnavi 13. 7. 2010 pa razlastitveni upravičenec tudi ni mogel sanirati vprašanja pooblastilnega razmerja med podpisnikom ponudbe z dne 10. 2. 2010 in razlastitvenim upravičencem. Izpostavlja tudi, da se o veljavnosti ponudbe na ustni obravnavi 13. 7. 2010 sploh ni razpravljalo, poleg tega pa na ustni obravnavi trditvam tožeče stranke v tej smeri ni bilo oporekano, kar je povzročilo, da je bilo dejansko stanje zadeve napačno ugotovljeno. Tako je popolnoma napačna ugotovitev prvostopnega organa, da se je pooblaščenec tožeče stranke na ustni obravnavi strinjal, da je bila ponudba veljavna. Pooblaščenec tožeče stranke je na ustni obravnavi umaknil ugovor iz svojega odgovora na zahtevo za razlastitev izključno v delu, ki se nanaša na pooblastilo oziroma predložitev le-tega. Ni pa izjavil, da se strinja z veljavnostjo ponudbe. Ker razlastitveni upravičenec ni vložil popolne zahteve za razlastitev nepremičnine tožeče stranke, saj svoji zahtevi ni priložil veljavne ponudbe, bi moral prvostopni organ po mnenju tožeče stranke razlastitvenega upravičenca v skladu s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pozvati na dopolnitev, česar pa ni storil, zato je kršil postopkovne določbe. Posebno sporna pa je vsebina ponudbe za nakup nepremičnine parc. št. 5792/11 k.o. ..., ki je predmet razlastitvenega postopka, in za katero je razlastitveni upravičenec tožeči stranki ponudil odškodnino v višini 23.793,00 EUR oziroma 77,00 EUR/m2. Določba 105. člena ZUreP-1 določa, da lastniku za razlaščeno nepremičnino pripada ustrezna odškodnina, kar pa ponujena vrednost zagotovo ni. V tem primeru je treba kot ustrezno vrednost uporabiti tržno vrednost, ki pa je bistveno višja kot cena po cenitvi oziroma ponudbi razlastitvene upravičenke. Pri pripravi podlage za določitev vrednosti obravnavane nepremičnine ni bilo upoštevano, da je na tej nepremičnini med drugim dovoljena tudi gradnja novega objekta (dozidava – nadzidava, rekonstrukcija, nadomestna gradnja), kar je bil tudi osnovni namen tožeče stranke in njegovega leasingojemalca. Cenitev, ki jo je naročila razlastitvena upravičenka, je upoštevala, da je namembnost te parcele železniška proga, kar pa je napačno. Namembnost, ki bi jo morala cenitev upoštevati, je tista, ki so jo določali prostorski akti, veljavni pred sprejetjem aktov, na podlagi katerih je možna razlastitev. Ta lokacija - parc. št. 5792/1 in 5792/3 k.o. ... oziroma sedaj 5792/11 je bila po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 33/01) znotraj ureditvenega območja za poselitev, na območju za promet in zveze, predvidena za gradnjo poslovno gospodarskega objekta. Meni, da nova namembnost (železniški tiri) ni pomembna pri ugotavljanju vrednosti zemljišča, ki je predmet razlastitve, kar bi moral prvostopni organ pred izdajo izpodbijane odločbe upoštevati, pa ni. Ker je bilo dejansko stanje zadeve napačno ugotovljeno, je bilo posledično napačno uporabljeno tudi materialno pravo. Ker je prvostopni organ z izpodbijano odločbo dovolil uvedbo razlastitvenega postopka v nasprotju z določbami ZUreP-1, je nepravilna tudi odločitev iz 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe. Po povedanem sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek ter toženi stranki naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranki z interesom, Telekom Slovenije d.d. in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik razlastitvene upravičenke Republike Slovenije, na tožbo nista odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi se določbe ZUreP-1 uporabljajo na podlagi določbe 1. člena ZGPHKD (Uradni list RS, št. 38/96 in 48/98). Po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02) je razlastitev dopustna le v javno korist in pod pogojem, da je za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Ob pogojih iz 92. člena tega zakona se nepremičnina lahko razlasti za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1). Po določbi prvega odstavka 8. člena ZGPHKD se po opravljeni parcelaciji zemljišča oziroma najkasneje v 60 dneh po pravnomočnosti odločbe o parcelaciji lastnikom nepremičnin, ki so potrebne za graditev železniške proge, predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine oziroma nadomestitve te nepremičnine z drugo ustrezno nepremičnino, v vrednosti, ki jo določi sodni cenilec ali cenilec z licenco Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Postopek za razlastitev se začne z vložitvijo zahteve za razlastitev (prvi odstavek 95. člena ZUreP-1), pri čemer sme razlastitveni upravičenec vložiti predlog za razlastitev, če v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup lastniku nepremičnine ni uspel pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe (prvi odstavek 97. člena ZUreP-1).

Med strankama v obravnavani zadevi ni spora o tem, da je javna korist za razlastitev nepremičnine parc. št. 5792/11 k.o. ..., ki je v lasti tožeče stranke, izkazana, saj leži v območju, ki je po DLN predvideno za gradnjo drugega tira železniške proge na odseku Divača – Koper. Sporno pa je, ali je bil ob vložitvi zahteve za razlastitev izpolnjen pogoj za uvedbo postopka razlastitve navedene nepremičnine, to je vročitev ponudbe za odkup lastniku nepremičnine. Pri čemer ni spora o tem, da razlastitveni upravičenec predmetne nepremičnine od razlastitvenega zavezanca ni uspel pridobiti s sklenitvijo pogodbe.

Sodišče na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve ugotavlja, da je tožeča stranka dne 11. 2. 2010, kar niti ni sporno, s strani družbe A. d.o.o., Ljubljana prejela ponudbo za odkup predmetne nepremičnine, pri čemer iz spremnega dopisa izhaja, da jo navedena družba vlaga po pooblastilu Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ter da direktor te družbe B.B. spremnega dopisa ni lastnoročno podpisal. Navedeni ponudbi je bil priložen osnutek kupoprodajne pogodbe in cenitev predmetne parcele. Po presoji sodišča samo dejstvo, da spremnega dopisa, iz katerega višina ponujene odškodnine za predmetno nepremičnino niti ni razvidna, temveč le-ta izhaja iz priloženega osnutka kupoprodajne pogodbe in cenitvenega poročila, direktor družbe A. d.o.o. ni lastnoročno podpisal, še ne pomeni, da je ponudba neveljavna. Pooblastilo, dano s strani razlastitvene upravičenke družbi A. d.o.o., pa tudi ni več sporno, saj je na ustni obravnavi, ki jo je opravil prvostopni organ dne 13. 7. 2010 in ki sta se je udeležila pooblaščenca razlastitvene upravičenke in razlastitvene zavezanke – tožeče stranke, pooblaščenec tožeče stranke glede pooblastila umaknil ugovor. Bistveni element ponudbe je po mnenju sodišča to, da ponudba vsebuje ceno oziroma višino odškodnine, ki jo razlastitvena upravičenka ponuja razlastitveni zavezanki za odkup predmetne parcele, ta pa je, kot že povedano, vsebovana v osnutku poslane kupoprodajne pogodbe in cenitvenem poročilu. Tako sodišče sodi, da je ponudba za odkup parc. št. 5792/11 k.o. ..., poslana tožeči stranki, veljavna ter da je bil, ker le-ta ponudbe ni sprejela, izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 97. člena ZUreP-1 za vložitev predloga oziroma zahteve za razlastitev te parcele. Glede na to, da vsebina ponudbe, ki jo je prejela tožeča stranka, ni sporna, na gornje stališče sodišča v zvezi z veljavnostjo ponudbe ne more vplivati dejstvo, da se o vprašanju veljavnosti ponudbe na ustni obravnavi ni razpravljalo, kar navaja tožeča stranka v tožbi, saj gre za pravno presojo veljavnosti dane ponudbe glede na zakonske določbe.

Na odločitev v zadevi pa ne more vplivati niti tožbeni ugovor glede ustreznosti ponujene odškodnine. V obravnavani zadevi je namreč upravni organ odločal le o uvedbi postopka razlastitve, v katerem pa se o odškodnini za zemljišča, ki so predmet razlastitve, ne odloča. Že prvostopni organ je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnil, da bo morebitni sporazum o odškodnini predmet uvedenega postopka o razlastitvi. Odmera odškodnine za zemljišča je, če gre za nujni postopek po 104. členu ZUreP-1, namreč predmet razlastitvenega postopka oziroma kolikor do sporazuma strank ne pride, ju organ napoti na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, v primeru spora o pravici do odškodnine pa stranke napoti na pravdo. Kolikor gre za redni postopek razlastitve, pa upravni organ razlastitvenega upravičenca in razlastitvenega zavezanca najkasneje 15 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi pozove, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (prvi odstavek 106. člena ZUreP-1).

Ker je sodišče po navedenem ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. O zadevi je odločilo brez oprave glavne obravnave, saj dejansko stanje, relevantno za odločitev, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi prvega ostavka 73. člena ZUS-1.