Jedro

Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek zavrnilo (I. točka izreka). Podrejenemu predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse je ugodilo in ji obveznost plačila odložilo do izdaje odločbe prve stopnje (II. točka izreka). Plačilni nalog opr. št. III Pg 1259/2014 z dne 8. 4. 2014 je spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna doplačati sodno takso za redni pravdni postopek v znesku 631,00 EUR do izdaje končne odločbe v tem pravdnem postopku (II. točka izreka). Kot nosilne razloge za svojo odločitev je sodišče prve stopnje navedlo, da tožeča stranka konkretnih navedb v zvezi s tem, da nima sredstev za plačilo takse v višini 631,00 EUR in jih tudi ne more zagotoviti takoj niti jih ne bo mogla zagotoviti do izdaje odločbe, ni zatrjevala. Zato je sodišče njen predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse zavrnilo. Ker pa ima tožena stranka na transakcijskem računu evidentirano pomanjkanje sredstev za plačilo obveznosti, kar kaže na njene likvidnostne težave, je sodišče plačilo sodne takse odložilo v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Kot bistveni razlog v pritožbi je navedla, da nima sredstev in da jih ne more pridobiti, saj ima vsa svoja denarna sredstva blokirana. Zato je predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožečo stranko oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka, razen trditev v opombah izjave o premoženjskem stanju (A11), da ima podjetje blokirane vse račune zaradi izvršbe, drugih trditev, zakaj bi bil lahko utemeljen njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, ni navedla. Sodišče prve stopnje pa je vse okoliščine, ki jih tožeča stranka ponovno izpostavlja v pritožbi, že upoštevalo pri odločitvi o tem, da se plačilo sodne takse tožeče stranke za redni postopek odloži do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o odlogu plačila sodne takse že upoštevalo, da ima tožeča stranka likvidnostne težave.

5. S pritožbenimi trditvami, da tožeča stranka ne more razpolagati z denarnimi sredstvi, ne more uspeti. Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse tudi ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR) opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse (primerjaj drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku-2, prvi odstavek 6. člena ZST-1).(1)

6. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. O pritožbi zoper sklep je na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep II Cpg 243/2015.