Jedro

Stečajni postopek je začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka.

Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku

Izrek

Pritožbi obsojene A. A. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo odločilo, da se obsojeni A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 46699/2013 z dne 6. 12. 2013 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 46699/2013 z dne 16. 5. 2014, izrečena denarna kazen v višini neplačanega dela 100,00 EUR izvrši tako, da se obsojenki za vsakih začetih 20,00 EUR določi en dan zapora in se zapor pet dni izvrši. 2. Zoper sodbo se pritožuje obsojenka brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb obsojenke ter proučitvi spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ocena prvostopenjskega sodišča, da se preostanek neplačane izrečene denarne kazni ne da prisilno izterjati, kar pa je razlog za t.i. nadomestni zapor po določilih 87. člena KZ-1, preuranjena.

5. Izvršilni postopek, v katerem se opravi prisilna izterjava denarne kazni, je bil zoper obsojenko s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. 0331 I 82/2015 z dne 14. 7. 2015 in to z dnem 19. 2. 2015, ustavljen. To dejstvo, pa v obravnavanem primeru ne pomeni, da se preostanek neplačane izrečene denarne kazni ni dal niti prisilno izterjati, kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Izvršilni postopek je bil namreč ustavljen zaradi osebnega stečaja obsojenke, ki se je začel 19. 2. 2015 in na katerega se obsojenka upravičeno sklicuje. Glede na določila 131. in 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) po začetku postopka zaradi insolventnosti (v obravnavanem primeru osebnega stečaja) proti insolventnemu dolžniku (v obravnavanem primeru obsojenke) ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Postopek izvršbe ali zavarovanja pa se z začetkom stečajnega postopka ustavi, če v postopku izvršbe ali zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini oziroma premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice ali pa če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, za izterjavo katere je bila izvršba dovoljena.

6. Glede na navedeno ter dejstvo, da se je zoper obsojenko začel stečajni postopek 19. 2. 2015, sklep o izvršbi pa je Okrajno sodišče v Piranu pod opr. št. I 82/2015 izdalo 7. 4. 2015, pomeni, da izvršba zoper obsojenko zaradi uvedenega stečajnega postopka ni bila dopustna. Stečajni postopek je namreč začasna ovira za uvedbo oziroma vodenje izvršilnega postopka. Tako se ugotovitev izpodbijanega sklepa, da se obsojenki preostanek neplačane izrečene ji denarne kazni, to je 100,00 EUR ne da prisilno izterjati, izkaže za preuranjeno. Šele po končanem stečajnem postopku zoper obsojenko bo sodišče, v kolikor slednja ne bo prostovoljno poravnala preostanka neplačane denarne kazni, le-to poskusilo prisilno izterjati v izvršilnem postopku. Pritožbeno sodišče pa pripominja, da odpust obveznosti v osebnem stečaju ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka in drugega 21. člena ZFPIPPP in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, odvzema premoženja nezakonitega izvora in povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Dodati pa je še, da zastaranje izvršitve kazni ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti, kamor glede izvršitve denarne kazni spada tudi čas trajanja osebnega stečaja zoper obsojenca.

7. Po vsem navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi obsojenke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.