Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
25. 5. 2006
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa Odvetniška pisarna B. & B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 115/2006 z dne 3. 4. 2006 se zavrže.
1.Stečajni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je s sklepom št. St 17/2000 z dne 3. 3. 2006 zaključil stečajni postopek, odredil njegovo objavo v Uradnem listu in najavil izbris stečajnega dolžnika iz sodnega registra po pravnomočnosti tega sklepa. Zoper navedeni sklep je pritožnik vložil pritožbo, s katero je uveljavljal zadržanje izbrisa iz sodnega registra zaradi vložene ustavne pritožbe. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da je ustavna pritožba posebno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presoje, ki omogoča le omejen preizkus sodne odločbe z vidika kršitev človekovih pravic in svoboščin in da ne gre za izredno pravno sredstvo, ki ga ureja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Tako so po stališču sodišča pravnomočno rešene zadeve na vseh treh stopnjah rednega sodstva razumen in zadosten razlog za zaključek stečajnega postopka.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 14. in iz 22. člena Ustave. Meni, da sta mu s stališčem Višjega sodišča, da vložena ustavna pritožba ne zadrži izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra, kršeni pravica do enakosti pred zakonom in pravica do enakega varstva pravic pred sodišči, saj sta njegov procesni položaj in možnost (učinkovite) vložitve ustavne pritožbe tako odvisna od tega, kdo nastopa kot druga pravdna stranka. Po mnenju pritožnika tako ni nobenega razloga za razlikovanje pravnega položaja strank, katerih nasprotniki v postopku so fizične ali pravne osebe, ki niso v stečaju, in pravnega položaja tistih strank, ki se pravdajo s stečajnimi dolžniki.
3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
4.Po podatkih iz računalniške baze sodnega registra je bil stečajni dolžnik zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju št. St 17/2000 z dne 3. 3. 2006, ki je postal pravnomočen dne 3. 4. 2006, dne 12. 4. 2006 izbrisan iz sodnega registra. Morebitna ugoditev pritožnikovi ustavni pritožbi in posledična razveljavitev izpodbijane sodne odločbe zato ne bi izboljšala pritožnikovega pravnega položaja. Stečajni dolžnik je bil namreč na podlagi izpodbijanega sklepa že izbrisan iz sodnega registra in s tem je bil izpodbijani sklep tudi že izvršen. Glede na to pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za ustavno pritožbo, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
dr. Dragica Wedam Lukić