Jedro

6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 506/2021 z dne 19. 11.2021 odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi I Kpd 57570/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem in se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) je z izpodbijano odločbo glede na 7. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) zavrnil prošnjo tožnika z dne 12. 11. 2021 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi I Kpd 57570/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem. Prav tako je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v povezavi s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu opr. št. Kt 12757/2021 zoper tožnika zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Organ za BPP v obrazložitvi navaja, da se kazenski postopek pred okrajnim sodiščem po splošno sprejetem stališču začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta. Pred vložitvijo obtožnega akta lahko upravičeni tožilec sicer predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja, vendar to še ne pomeni kazenskega sodnega postopka. Namen posameznih preiskovalnih dejanj namreč ni preiskava, kot se to opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni akt. Organ za BPP tako zaključuje, da glede na to, da zoper tožnika (še) ni bil vložen obtožni predlog, še manj pa odrejena njegova vročitev, je mogoče zaključiti, da zoper prosilca (še) ne teče sodni postopek ter da posledično (še) ne potrebuje sodnega varstva v skladu s 7. členom ZBPP. Glede na stališče organa za BPP je tožnikova prošnja za BPP neutemeljena, saj za takšen primer ZBPP ne zagotavlja BPP.

2. V drugem delu obrazložitve organ za BPP navaja, da je neutemeljena tudi prošnja prosilca v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V 3. členu ZBPP določa, da kadar je brezplačna pravna pomoč s posebnim zakonom urejena drugače, kot to ureja ZBPP, se določbe ZBPP uporabljajo subsidiarno. Četrti odstavek 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) namreč določa, da sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških, oprostiti obdolženca povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njegovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan preživljati. Glede na vse navedeno je organ za BPP v skladu s 3. in 7. členom ZBPP prošnjo tožeče stranke v celoti zavrnil. 3. Tožnik se z odločitvijo organa za BPP ne strinja. Navaja, da ima pravni interes za odobritev brezplačne pravne pomoči za kazenski postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem opr. št. I Kpd 57570/2021, saj za plačilo zagovornika nima finančnih sredstev. V tožbi navaja, da je organ za BPP v peti točki odločbe napravil napačen zaključek, da tožnik ne potrebuje sodnega varstva v skladu s 7. členom ZBPP, ker mu obtožni predlog še ni bil vročen in tako sodni postopek še ne teče. Tožnik navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je odločitev tožene stranke v nasprotju z novejšo sodno prakso Upravnega sodišča (UPRS III U 5/2016 z dne 28. 5. 2016, UPRS II U 167/2018 z dne 20. 6. 2018 in UPRS II U 375/2019 z dne 7. 8. 2019), kakor tudi z namenom določila prvega odstavka 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožnik trdi, da vse navedene pogoje izpolnjuje. Nadalje tudi trdi, da iz sodb Vrhovnega sodišča RS (X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 in X Ips 224/2014 z dne 10. 12. 2015) izhaja, da je pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave ter 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP). Tožnik je osumljen storitve kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, za kar je predpisana zaporna kazen do treh let. Iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, praviloma že to dejstvo samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika prosilcu brez lastnih sredstev. Nadalje tožnik tudi navaja, da je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj, ki se šteje za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, saj se vodi pred sodiščem. Ob tem tožnik še dodaja, da je eden izmed pogojev za izdajo sklepa o uvedbi preiskave zaslišanje obdolženca, na katerega se lahko kasneje opre končna sodna odločba, zaradi česar je zagovor pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave pomembna faza v kazenskem postopku, v posledici česar morajo biti obdolžencu zagotovljene vse procesne pravice, vključno s pravico do zagovornika že ob prvem zaslišanju. Pooblaščenec tožnika je od vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč dalje zanj opravljal nujna, neodložljiva dela, za katera se je smatralo, da bodo krita z brezplačno pravno pomočjo, saj so za odobritev le te izpolnjeni vsi pogoji.

4. Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. Bpp 506/2021 z dne 19. 11. 2021 spremeni, tako da se prošnji tožnika za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Trebnjem opr. št. I Kpd 57570/2021 zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 ugodi od 13. 11. 2021 dalje ter da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi Odvetniško družbo A., o.p., d.o.o., in da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. S podrednim tožbenim zahtevkom predlaga, da se navedena odločba organa za BPP razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter prav tako tožniku povrne stroške postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka oboje v povezavi s kazensko zadevo I Kpd 57570/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem. Organ za BPP je prošnjo zavrnil iz razloga, ker po njegovi oceni še ne gre za kazenski postopek, kadar obtožni akt še ni bil vložen in zato v konkretnem primeru še ne gre za sodni postopek v smislu določil ZBPP, zaradi česar tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 8. Sodišče najprej ugotavlja, da se obravnavana tožba nanaša zgolj na tisti del izpodbijane odločbe, s katerim je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v kazenski zadevi I Kpd 57570/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem, ne pa zoper del odločbe organa za BPP glede (ne)oprostitve plačila stroškov sodnega postopka. To izhaja tudi iz tožbenega zahtevka, ki primarno zahteva, da se prošnji ugodi ter se tožniku dodeli brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnje. V tožbenem zahtevku torej tožnik niti ne zahteva oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka, kar izhaja tudi iz tožbenih navedb.

9. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. 11. Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP v fazi podanega predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu Kt 12757/2021, vloženega zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let. 12. Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave pravica do obrambe z zagovornikom velja za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovna pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravice do poštenega sojenja. Namen navedene določbe je namreč, da se obdolženemu zagotovi enakost strank v kazenskem postopku ne glede na njihov premoženjski status oziroma položaj.

13. Prav tako tudi 6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Glede na to, da je tožnik obravnavan v kazenskem postopku pred sodiščem, ki trenutno poteka v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, ki imajo lahko neposreden vpliv na nadaljevanje kazenskega postopka, je nedvomno v skladu s 7. členom ZBPP, da mu je omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v tej fazi postopka, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako na enak način varovana njegova pravica do poštenega sojenja, kot v primeru osumljenca, ki si zaradi premoženjskega statusa lahko privošči odvetnika brez uporabe ZBPP.

14. Enako stališče je izrazilo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 s pojasnilom, da prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP nista v neskladju z določbo 29. člena Ustave in tudi ne z določbo c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP in da ju je mogoče razlagati tako, da se navedeni vidik človekove pravice do poštenega sojenja v obliki pravice do obrambe lahko uresničuje v celoti. Navedlo je tudi, da je uporaba te zakonske določbe zaradi posebne narave kazenskih postopkov ter zagotovitev pravice do obrambe specifična in povezana z Ustavo in EKČP. Pri presoji kriterijev iz 24. člena ZBPP v kazenskih zadevah je tako potrebno zadeve, v zvezi s katerimi je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, razumno presojati z vidika pričakovanj, ki jih ima obdolženec. To pa je pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanih kaznivih dejanj oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje ni niti nepravično, niti nemoralno. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.

15. Ker je tožnik prosil za dodelitev BPP v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je zagrožena zaporna kazen, bi mu po presoji sodišča ob upoštevanju okoliščin in zahtev c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP tožena stranka morala zagotoviti pravico do brezplačne pravne pomoči z zagovornikom, kolikor izpolnjuje tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.

16. Zato je sodišče zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v izpodbijanem delu ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1)). V novem postopku bo tožena stranka morala upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ponovno odločiti o prošnji tožnika. Četudi s primarnim tožbenim zahtevkom tožnik predlaga odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče tako ravna le, kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva meritornega odločanja sodišča o upravičenosti tožeče stranke do BPP. Ker iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi državni oziroma upravni organ posegajo v pravni položaj tožeče stranke, upravni spor torej ne pomeni prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

17. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba med strankama ni sporno, in sicer, da je tožnik vložil prošnjo za priznanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s posameznimi preiskovalnimi dejanji povezanimi s postopkom opr. št. I Kpd 57570/2021, tožena stranka pa je prošnjo zavrnila iz razloga, ker še ni bil začet kazenski postopek oziroma ker obtožni predlog še ni bil vložen. Kadar je dejansko stanje med strankama nesporno, pa ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določbi drugega odstavka 1. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 285,00 EUR z DDV, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik. Tožena stranka je tako dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR.