Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od leasing pogodbe dne 25.11.1999, da je predmetna pogodba sklenjena kot pogodba v prometu blaga in storitev, da je zastaralni rok pričel teči po odstopu od pogodbe, da je zastaralni rok 3 letni, je pravilen zaključek, da je tožba vložena po preteku zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da sta ji toženca solidarno nerazdelno dolžna plačati znesek 27.644,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 2. 2003 do dne plačila ter ji povrniti na njeni strani nastale stroške postopka z 20 % DDV na priglašene odvetniške storitve z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje sodišča prve stopnje do dne plačila in naložilo tožnici dolžnost povrniti prvemu tožencu 2.480,96 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude dalje ter nakazati na TRR Okrožnega sodišča v M. s sklicem na BPP ... - 6 1.869,93 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, v roku 15 dni.
Tožnica je s pravočasno pritožbo izpodbijala sodbo sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, ali pa, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da v celoti ugodi pritožbi (verjetno prav: tožbi) tožeče stranke.
V pritožbi je navajala, da se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je do odstopa od pogodbe prišlo ..., ker je tožnica od pogodbe dejansko želela odstopiti, do tega pa bi prišlo le v primeru, če bi leasingojemalec predmet leasinga vrnil, ker tega ni storil, je s konkludentnim ravnanjem dal vedeti, da želi pogodbo vzdržati v veljavi, ker je pogodba v veljavo stopila s soglasjem obeh pogodbenih strank, bi tudi do njene razveljavitve lahko prišlo le na enak način in temu se je morala ukloniti tudi tožnica. Tožnica je v tožbeni povesti res zapisala, da je od pogodbe odstopila ..., vendar je tudi hkrati zapisala, da se naj kot dokončni odstop od pogodbe šteje dan vložitve tožbe v predmetni zadevi. Vsekakor pa zastaranje ni moglo začeti teči prej, preden ni v plačilo zapadel zadnji izmed obrokov po leasing pogodbi, saj je pogodba vse do takrat ostala v veljavi, to pa se je zgodilo ... Leasing obroki niso občasne terjatve, za katere bi veljal triletni zastaralni rok, ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka po takrat veljavnem 371. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa gre ugotoviti, da je bila tožba vložena pravočasno.
Toženca na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo naslednja dejstva: oba toženca sta ugovarjala zastaranje iztoževane terjatve, obravnavano leasing pogodbo sta sklenili dve družbi, ki sta se obe ukvarjali z gospodarski dejavnostjo, saj se je leasingodajalec ukvarjal s finančnim inženiringom, trženjem in svetovanjem, leasingojemalec pa z dejavnostjo gradbeništva in zemeljskimi deli, zato je sklenjena leasing pogodba pogodba v prometu blaga in storitev, za terjatve iz pogodb sklenjenih v prometu blaga in storitev velja triletni zastaralni rok, pravna podlaga je 374. čl. ZOR, prvi toženec je porok, po določbi 119. čl. ZOR obveznost poroka zastara z zastaranjem glavne obveznosti, zato tudi za prvega toženca, ki je porok, velja triletni zastaralni rok, druga toženka je univerzalna pravna naslednica izbrisane družbe - leasingojemalca - in so nanjo prešle vse pravice in obveznosti izbrisane družbe, zato tudi zanjo velja triletni zastaralni rok, predmetna leasing pogodba določa: če leasingojemalec kljub opominu obroka ni plačal v 30 dneh po zapadlosti, ima leasingodajalec pravico odstopiti, z odstopom zapadejo vse obveznosti, leasingojemalec je izvršil zadnje plačilo 29. 5. 1998, leasingodajalec mu je poslal opomina ... in ... ter še dalje z navedbo, da bo štel pogodbo za razdrto, če ne bo dolg poravnan, v dopisu z dne ... je leasingodajalec navedel, da zaradi neizpolnjevanja obveznosti odstopa od pogodbe in pozval leasingojemalca na izpolnitev kot posledico odstopa.
Nato pa je sprejelo naslednje zaključke: tožnik ne more v pravdi enostransko izbirati, kdaj se šteje, da je odstopil od pogodbe, nesprejemljiva je navedba, da se tožba šteje kot izjava o odstopu ob tožbeni navedbi, da je odstopil ..., pogodbeni stranki sta v skladu z načelom avtonomije določili posledice, ki nastanejo, če jemalec ne plačuje obrokov po pogodbi, določili sta pravico leasingodajalca, da ob predhodnih dveh opominih zaradi neplačila leasingojemalčevih obveznosti odstopi od pogodbe in tožnik je lahko odstopil od pogodbe, tožnik je po zadnjem plačilu v zadnjih dveh opominih navedel, da bo pogodbo štel za razdrto v primeru neplačila, zato je z opominom z dne ... od pogodbe odstopil in takrat pridobil pravico terjati izpolnitev obveznosti po pogodbi, ker je takrat začelo teči zastaranje.
Pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da leasing pogodba določa, da če leasingojemalec kljub opominu obroka ni plačal v 30 dneh po zapadlosti, ima leasingodajalec pravico odstopiti od pogodbe, z odstopom od pogodbe pa zapadejo vse obveznosti leasingojemalca, je utemeljena v določbi 22. čl. Splošnih pogojev za pogodbe o finančnem leasingu opreme in vozil (priloga ...), zato je neutemeljena pritožbena trditev, da bi do odstopa pogodbe lahko prišlo le v primeru vrnitve predmeta leasinga in v primeru doseženega soglasja obeh pogodbenih strank. Taka pritožbena trditev nima nobene opore v navedeni pogodbi, ki je pravna podlaga, zato je neutemeljena.
Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da zastaranje ni moglo začeti teči prej, preden je v plačilo zapadel zadnji izmed obrokov po leasing pogodbi, kar se je zgodilo ... Ugotovitev sodišča prve stopnje, da so z odstopom od pogodbe zapadle vse obveznosti leasingojemalca v plačilo, je utemeljena prav tako v določbi 22. čl. navedenih Splošnih pogojev, pritožbena trditev pa je brez vsake podlage in zato neutemeljena.
Ob neizpodbijanih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje o datumu izvršitve leasingojemalčevega zadnjega plačila, neizpodbijani ugotovitvi o poslanih dveh opominih leasingojemalcu in neizpodbijani ugotovitvi, da je tožnik v dopisu z dne ... navedel, da zaradi neizpolnjevanja obveznosti odstopa od pogodbe, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od pogodbe ... Niti v tožbi niti v pritožbi tožnik namreč ni pojasnil utemeljenosti svoje navedbe, da naj se kot dokončni odstop od pogodbe šteje dan vložitve tožbe, takšna trditev pa ni utemeljena niti v pogodbenih določilih pogodbe o leasingu oz. Splošnih pogojih.
Ob neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je obravnavana leasing pogodba pogodba v prometu blaga in storitev, je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je zastaralni rok za terjatve iz te pogodbe triletni. Sodišče prve stopnje je svoj zaključek o tem, da velja triletni zastaralni rok, utemeljilo z ugotovitvijo narave predmetne pogodbe in nikjer ni navedlo, da gre za tožnikove občasne terjatve, zato je pritožba v tem delu povsem nerelevantna. Pritožba tudi zmotno meni, da bi moralo sodišče upoštevati splošni zastaralni rok pet let v skladu z določbo 371. čl. ZOR, ker je pravilno, kot je bilo navedeno že zgoraj, ugotovilo triletni zastaralni rok na podlagi 374. čl. ZOR.
Tako je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zastaranje začelo teči od dneva odstopa od pogodbe, ker je takrat zapadla v plačilo pogodbeno iztoževana terjatev in je takrat tožnik pridobil pravico zahtevati to terjatev, in da je bila dne ... vložena tožba vložena po preteku triletnega zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve, ker je ta zastarala.
Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe leasing pogodbe vključno s Splošnimi pogoji in določbo 374. čl. ZOR, kar je tudi navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
Pritožba pa ni izrecno konkretizirala uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da niso podane tiste bistvene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), zato tudi ta pritožbeni razlog ni podan.
Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče sprejelo zaključek, da je pritožba neutemeljena in jo je zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba tudi ni izrecno izpodbijala odločitve o stroških pravdnega postopka, uraden preizkus pa je pokazal, da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu obrazložena in sodišče prve stopnje tudi glede te odločitve ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zv. s I. odst. 154. čl. ZPP).