Jedro

Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo.

Za izkoriščanje prostitucije gre torej vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu, določen zaslužek oziroma finančno korist. Pri tovrstnem kaznivem dejanju je ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je deklet, ki se prostituirajo in posledično koristnikov spolnih uslug. Prav tako je ogroženo premoženje deklet, ki naj bi morala določen del od prostituiranja plačati v obliki vstopnine v klub.

Za očitano kaznivo dejanje zadošča, da osumljeni trguje le z eno osebo.

Pritožbeno sodišče sprejema razloge, zaradi katerih je senat predlog za varščino zavrnil, upoštevaje da je ustrezno presodil, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera ter pravilno ocenil, da ponujena varščina ne ustreza teži obdolženčevih dejanj in tudi ni zagotovil, da ta ustreza njegovim premoženjskim razmeram. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je osumljeni državljan tuje države, za ponujeno varščino utemeljeno zaključiti, da ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbe se kot neutemeljene zavrnejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanimi sklepi pripor, ki je bil odrejen zoper osumljene J.K., D.Š. in V.T. iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), zoper osumljenega M.- A.S. iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, zoper osumljena R.S. in A.D. pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, podaljšalo še za dva meseca, to je do 23. 4. 2019. 2. Zagovorniki osumljenega D.Š., odvetniki iz Odvetniške družbe o.p., d.o.o., se pritožujejo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi.

3. Zagovorniki osumljenega J.K., odvetniki iz Odvetniške družbe o.p., d.o.o., se pritožujejo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve Ustave RS in predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in pripor odpravi ter odredi izpustitev priprtega na prostost. Tudi zagovornica osumljenega, odvetnica M.P., v pritožbi uveljavlja kršitev bistvenih določb kazenskega postopka in kršitev pravic iz 22. člena Ustave RS in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

4. Osumljena V.T. se pritožuje po svoji zagovornici, odvetnici, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obdolženi odpravi pripor, podrejeno pa, da pripor nadomesti s hišnim priporom kot milejšim ukrepom.

5. V pritožbi zagovorniki M.- A.S., odvetniki iz odvetniške družbe o.p., d.o.o., uveljavljajo pritožbene razloge nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve določb postopka in kršitve kazenskega zakona in predlagajo, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

6. Pritožuje se tudi osumljeni A.D. po svojih zagovornikih, odvetniku in odvetniku. Prvi se pritožuje smiselno zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in odpravi pripor zoper osumljenega, podrejeno pa odreditev hišnega pripora. Drugi se pritožuje zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pripor odpravi.

7. Pritožbo je vložil tudi zagovornik osumljenega R.S., odvetnik in sicer iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

8. Pritožbe niso utemeljene.

9. Po mnenju zagovornikov osumljenega J.K. bi moral zunajobravnavni senat v izpodbijanem sklepu še posebej skrbno obrazložiti utemeljenost suma, da naj bi osumljeni storil očitano mu kaznivo dejanje, glede na to, da preiskava še ni uvedena. Menijo, da sklep, ki se zgolj sklicuje na pravnomočen sklep o odreditvi pripora, ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni moč preizkusiti. Prav tako zavračajo navedbe, da se okoliščine glede utemeljenega suma od odreditve dalje niso v ničemer spremenile. Pritožbeno sodišče se z navedenim ne strinja. Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo. Navedenemu je zadoščeno, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da zaključki senata za obstoj utemeljenega suma temeljijo na dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedel že preiskovalni sodnik v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora in se na vsebino tega sklepa senat sklicuje le v izogib ponavljanju, kar je glede na obsežnost zadeve povsem pričakovano. Zgolj prepisovanje istih dokazov, podatkov in zaključkov ne bi v ničemer pripomoglo k bolj obrazloženi odločbi, temveč je obramba že na podlagi sklicevanja na pravnomočni sklep o odreditvi pripora izpodbijanega sklepa ustrezno seznanjena z vso podlago, torej vsemi dokazi in podatki, ki so botrovali oceni o utemeljenosti suma. Prav tako je senat preveril, ali so se v vmesnem času od odreditve pripora okoliščine v zvezi z utemeljenim sumom spremenile, da bi ga omajale ali ovrgle in zaključil, da temu ni tako, s čimer je jasno izrazil svojo oceno glede utemeljenosti suma in so zato pritožnikove navedbe in zatrjevane kršitve (bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršitev pravice do pravnega sredstva iz 22. člena Ustave RS) v tej smeri neutemeljene.

10. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da se senat do dokazov, ki bistveno vplivajo na obstoj utemeljenega suma, ni opredelil, to je do izpovedb štirih romunskih državljank, domnevnih žrtev kaznivega dejanja, zaslišanih v okviru nujnih preiskovalnih dejanj in poročila detektiva in strokovne presoje in mnenja o primerjavi cene vstopnine v klub sauna club, wellnes s.p.a. s cenami po storitvah drugih primerljivih klubov. Prav nasprotno, senat je obrazložil, zakaj meni, da izpovedbe do sedaj zaslišanih prič utemeljenega suma niso uspele omajati. Ob tem velja izpostaviti, da očitki osumljenim temeljijo na več dokazih in je že zaradi tega v tej fazi postopka neutemeljeno pričakovati, da bi že izpovedi nekaterih prič, ki določenih očitkov tožilstva ne potrdijo, na stran postavila vse ostalo dokazno gradivo, upoštevaje, da je treba na zadevo v smislu zaključkov o obstoju utemeljenega suma vselej gledati v celoti, torej ne le vsak dokaz posebej, temveč v povezavi z vsemi dokazi skupaj. Kar se tiče s strani zagovornikov izpostavljenega poročila detektiva in mnenja o primerljivosti cene vstopnin, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se senat ob presoji utemeljenosti suma ni dolžan opredeliti prav do vsakega dokaza, če meni, da ta za obravnavano zadevo ni bistven. Ne glede na to, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ugotovitve o primerljivosti cen v klubu z drugimi tovrstnimi klubi, zaključkov o zlorabi prostitucije na ravni utemeljenega suma še ne izpodbijejo. Lokal naj bi namreč služil prav s plačili vstopnin, pri čemer naj bi osebe ženskega spola imele omogočen vstop le po predhodni rezervaciji in odobritvi s strani direktorice kluba in le tiste, ki so se bile pripravljene prostituirati. Enako velja za poročilo detektiva, ki ga omenjajo zagovorniki, ki ga senat očitno ni ocenil kot bistvenega, zaradi česar se do slednjega ni posebej opredelil, pri čemer velja tudi glede tega dokaza pojasniti, da okoliščine najema in prodaje objekta Hotela M. na A. (pri čemer je bistveni poudarek na tem, da se je klub zaradi nepridobitve igralniške koncesije preuredil v S.klub), še ne ovržejo očitkov v zvezi z vlogo K. pri očitanem kaznivem dejanju. Na tem mestu pritožbeno sodišče še poudarja, da ko sodišče odloča o podaljšanju pripora, dokazov ne ocenjuje oziroma ne presoja eventualnih nasprotujočih si dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi, na podlagi katerih je moč utemeljeno sklepati, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Senat je zaključil, da na podlagi spisovnega gradiva utemeljen sum še vedno obstoji, s tem pa se ni treba opredeliti prav do vsakega dokaza, če meni, da utemeljenega suma ne omaje.

11. Nadalje pritožniki opozarjajo, da dejanje, ki se očita osumljenemu K., nima zakonskih znakov kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena KZ-1, saj ni izrecno pojasnjeno, v čem naj bi se kazalo izkoriščanje. Senat naj bi sicer omenjal koristoljubnost, hkrati pa se skliceval na sklep preiskovalnega sodnika, ki koristoljubnosti ne navaja in zato po oceni zagovornikov prihaja sodišče samo s seboj v nasprotje, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Poudarjajo, da naj bi glede na dosedanjo sodno prakso izkoriščanje pomenilo koristoljubnost, nadzor nad prostitutko, odnos do prostitutke, izkoriščanje slabega finančnega in socialnega položaja, kot element izkoriščanja pa naj bi se upoštevala tudi utečenost posla ter kadar so oškodovanke za spolne storitve prejemale nesorazmerna plačila glede na ceno storitve, medtem za konkretni primer zagovorniki menijo, da ni moč trditi niti, da je prostitutka delila svoj dohodek z osumljenimi. Pritožbeno sodišče pa nasprotno kot zagovorniki, glede na utemeljen sum, da naj bi se v lokalu izvajala prostitucija pod pogoji, ki so jih določili osumljeni Š., K. in T. (da naj bi morala dekleta plačati dnevno vstopnino v klub v višini 70 EUR; da naj bi z delom v klubu pristala na vnaprej določene pogoje; da naj bi morala v klubu biti prisotna ves čas delovanja kluba; da naj bi jim bila določena tudi enotna cena za spolna dejanja, ki so jih nudila v klubu ter da naj bi s temi pravili nad njimi vzpostavili odnos popolne podrejenosti in poslušnosti), pri čemer naj bi dekleta na prostitucijo pristala zaradi svoje ekonomske situacije, meni, da so zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja podani. Sodna praksa je že zavzela stališče, da gre za izkoriščanje prostitucije v primerih, ko storilec sodeluje pri prostituiranju drugih oseb na način, da ustvarja zaslužek, pri čemer gre za kontinuirano izvrševanje, ki predstavlja utečen in donosen posel ter za vodenje in nadziranje izvrševanja prostitucije (odločbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 79651/2010 z dne 27.3.2014 in I Ips 84746/2010 z dne 11.12.2014) oziroma, da zakonski znak „zaradi izkoriščanja“ pomeni, da ima storilec korist od prostituiranja in prejema denar (odločba Vrhovnega sodišča RS I Ips 6021/2010 z dne 5.3.2015). To, da je potrebno zakonski znak „zaradi izkoriščanja“ presojati z vidika t.i. ekonomskega izkoriščanja potrjuje tudi okoliščina, da je bil v prvotnem predlogu zakonskega besedila kaznivega dejanja zlorabe prostitucije naveden zakonski znak „zaradi koristoljubja“. Za izkoriščanje prostitucije gre torej vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu, določen zaslužek oziroma finančno korist. Izkoriščanje se lahko izvaja na način, da storilec od osebe, ki se prostituira izrecno zahteva ves ali del zaslužka od nudenja spolnih storitev ali pa zaslužek iz prostitucije ustvarja na bolj premišljen in tudi navzven težje razpoznaven način (tako sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 58554/2012 z dne 23. 1. 2018). Prav na slednji način naj bi deloval tudi klub M. in sicer pod pretvezo pobiranja vstopnine, zaradi česar pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da so osumljeni z delovanjem kluba pridobili le posredno premoženjsko korist, ki naj ne bi bila protipravna, češ da ne izvira iz plačila za prostitucijo. Glede na to, da se osumljenim očita, da naj bi pridobili premoženjsko korist, pa so pritožbene navedbe glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v zvezi z navedbo senata o koristoljubnosti, čeprav naj preiskovalni sodnik tega ne bi navedel, neutemeljene. Pritožniki nadalje poudarjajo, da se senat ni opredelil do tega, da nihče ni vplival na odločitev deklet ali imel neposredne koristi, nihče jim ni jemal od njihovega zaslužka, kot tudi da postavitev določenih pravil v klubu tudi še ne kaže na prostitucijo. Glede na to, da se senat sklicuje na obrazložitev utemeljenosti suma, kot izhaja iz pravnomočne odločbe o odreditvi pripora, je jasno, da navedem pritožbenih navedbam ne daje takšne teže, da bi utemeljen sum omajale ali ovrgle. Enako velja za pritožbeno navedbo, da dekleta niso bila v nikakršnem podrejenem in odvisnem položaju v smislu zakonskega znaka izkoriščanja, kar prav nasprotno izhaja iz že navedenih pravnomočnih sklepov o odreditvi pripora. Podrejen in odvisen položaj se kaže že s tem, da so dekleta, ki naj bi se želela prostituirati v klubu, to morala početi pod pravili vodstva, tako glede zaračunavanja cen za spolne storitve, kot tudi glede urnika, svoje izostanke v klubu naj bi morala opravičevati, tako da so sporočila receptorkam, da jih ne bo v klub ter naj bi bila celo klicana v klub, čeprav so v primeru bolezni želela ostati doma, kar izhaja iz prestreženih telefonskih pogovorov. Tudi v kolikor so se dekleta prostovoljno odločala za prostitucijo, naj bi bila ta organizirana prav s strani kluba. Iz prestreženih telefonskih pogovorov namreč izhaja, da naj bi dekleta, zainteresirana za prostitucijo klicala v klub in spraševala za službo oz. delo, pri čemer naj bi bila napotena, da vse urejajo preko elektronske pošte.

12. Utemeljenega suma nadalje ne omajejo niti pritožbene navedbe, da osumljeni K. v času od 6. 5. 2014 do 7. 4. 2018 z družbo C. d.o.o. ni bil lastniško povezan, niti njen direktor ali prokurist, upoštevaje da drugi dokazi v spisu (tudi s strani zagovornika izpostavljeni prestreženi telefonski pogovori) kažejo na njegovo sodelovanje s soosumljenima Š. in T., pri čemer je poudarjeno, da naj bi s T. tesneje sodeloval Š., K. pa naj bi prejemal poročila od Š.. Zagovorniki poudarjajo, da iz dokazov v spisu ne izhaja, da bi dajala navodila V.T. in ker se senat do te navedbe ni opredelil, naj bi kršil pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člena Ustave RS). Navedeno ne drži. Glede na sklicevanje senata na pravnomočen sklep o odreditvi pripora, kjer so dokazi ne le navedeni, temveč na njihovi podlagi tudi izpeljani zaključki v smeri utemeljenega suma, pritožbeno sodišče zavrača takšne pritožbene navedbe kot neutemeljene. V kolikor zagovornik določene dokaze interpretira drugače kot sodišče prve stopnje, v tej fazi postopka utemeljenega suma ne more izpodbiti.

13. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora osumljenemu K. iz razloga ponovitvene nevarnosti. Razlogi senata o tem so navedeni v točkah 8. - 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa in jim ni kaj dodati. Zagovorniki (tudi ostalih osumljenih) opozarjajo, da iz spisa niti ne izhaja, kakšen del dohodka naj bi osumljeni pridobili. Pojasniti velja, da naj bi v obravnavani zadevi šlo na organizirano združbo, v kateri naj bi delovalo večje število osumljenih in zato še pred uvedbo preiskave ni mogoče (na ravni utemeljenega suma) ugotoviti, kolikšen del premoženjske koristi naj bi vsak od osumljenih prejel. V tej fazi postopka tako zadošča, da je zatrjevana protipravna premoženjska korist v zadostni meri konkretizirana na način, da je razvidno, kako je tožilstvo prišlo do višine premoženjske koristi, kot se očita v zahtevi za preiskavo, in da ima tak izračun na ravni utemeljenega suma tudi podlago v spisovnih podatkih in dokazih v spisu. Obstoj ponovitvene nevarnosti želijo zagovorniki izpodbiti z navedbami, da naj kaznivega dejanja ne bi storil izključno zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi, česar glede na visoke zaslužke kluba ne uspe omajati, nadalje da so bile osumljenim odpovedane pogodbe o zaposlitvi, kot tudi da je klub zaprt, nadaljnje delo pa onemogočeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo na te navedbe že tekom postopka odgovorjeno s strani sodišča prve stopnje in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na to sklicuje (glej točko 22. obrazložitve sklepa z dne 1. 2. 2019, s katerim je senat zavrnil pritožbe osumljenih zoper sklep o odreditvi pripora), pri čemer velja ponoviti, da bi osumljenci glede na organizacijo združbe ter razsežnost in število vpletenih lahko z dejavnostjo nadaljevali tudi v bodoče, na drugih lokacijah in na drugačen način. Prav tako ponovitvene nevarnosti ne omaje zanikanje pritožnikov, da je osumljeni K. skupaj s Š. nameraval kupiti zemljišča na območju V. in zagnati podobne klube, temveč da si je prizadeval na tistem območju opravljati igralniško dejavnost. Glede na to, da so razlogi senata za zaključke o ponovitveni nevarnosti prepričljivi, ne gre slediti pritožnikom, da sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih. Velika mera vztrajnosti in trdovratnosti pri izvrševanju očitanega kaznivega dejanja pa se kaže v dolgotrajnem izvajanju tega kaznivega dejanja, s katerim naj bi si osumljeni pridobival finančna sredstva. Neogibnost in sorazmernost pripora je podrobno in prepričljivo obrazložena v točkah 9 in 10 izpodbijanega sklepa, čemur vse pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in česar nobena od pritožbenih navedb ne izpodbije.

14. Kar se tiče pritožbenih navedb zagovornice osumljenega K., odvetnice pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je senat pri odločitvi o podaljšanju pripora upošteval izjavo vsaj enega od pooblaščenih zagovornikov, s čemer je bilo pravici osumljenca do obrambe zadoščeno.

15. Ne držijo pritožbene navedbe zagovornikov osumljenega D.Š., da izpodbijani sklep ne vsebuje vsebinskih razlogov obrazložitve, kar je že bilo pojasnjeno v točki 10. obrazložitve tega sklepa. V zvezi z razlogom ponovitvene nevarnosti zagovorniki menijo, da osebnost osumljenca, razmere v katerih živi in prejšnje življenje, ne kažejo na ponovitveno nevarnost in izpostavljajo osumljenčevo predkaznovanost ter nadpovprečne dohodke. Pritožbeno sodišče pa meni, da v pritožbi izpostavljene okoliščine še ne omajajo pravilnosti izpodbijanega sklepa o ponovitveni nevarnosti, neogibnosti pripora ter sorazmernosti in s tem prepričljivih razlogov senata, kot so navedeni v točkah 9 -11 izpodbijanega sklepa. Glede nakupa zemljišča na MMP V. za izgradnjo novega poslovnega objekta hotela z igralniškimi in spremljevalnimi prostori, medijske prepoznavnosti, ki se je sprožila ob zaprtju kluba M. in ki naj bi še dodatno onemogočala osumljence pri opravljanju kakršnekoli nelegalne dejavnosti ter odpoved pogodb o zaposlitvi zaposlenim v družbah P. d.o.o. in C. d.o.o, kar naj bi po oceni zagovornikov ponovitveno nevarnost ovrglo, se je pritožbeno sodišče opredelilo že zgoraj. Okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in so podrobneje izpostavljene v izpodbijanem sklepu, tako po objektivni kot tudi po subjektivni plati tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da je ta priporni razlog podan.

16. Nadalje naj senat ne bi pojasnil v čem vidi hudo ogrožanje varnosti in življenja, kaj šele premoženja, saj naj ne bi bilo mogoče razbrati kakršnekoli nevarnosti za varnost deklet, ki naj bi se prostituirala, varnost ostalih gostov ali premoženja. Slednje pa ne drži, saj je pri tovrstnem kaznivem dejanju ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je deklet, ki se prostituirajo in posledično koristnikov spolnih uslug (tako sklep Vrhovnega sodišča II Kr 47610/2015 z dne 15. 3. 2016). Prav tako je ogroženo premoženje deklet, ki naj bi morala določen del od prostituiranja plačati v obliki vstopnine v klub. Nevarnosti za premoženje oškodovank po oceni zagovornikov ni mogoče razlagati z domnevnim izkoriščanjem njihove gmotne ali finančne oz. socialne stiske, češ da so si z očitanim dejanjem oškodovanke v relativno varnem okolju gmotno bistveno opomogle, saj ob tem spregleda, da naj bi si z zlorabo prostitucije finančno najbolj opomogli prav osumljenci.

17. Dejstvo, da nobena od pristojnih služb ni ugotovila, da so bili z opravljanjem dejavnosti v M. kršeni katerikoli veljavni predpisi, utemeljenega suma v ničemer ne omaje. Poleg tega je iz spisovnih podatkov in dokazov razvidno, da naj bi se dekleta ob inšpekcijskih nadzorih predstavljala kot gostje kluba, kar naj bi izkazovala s plačanimi vstopninami, zaradi česar ni bilo moč ugotoviti, da tam poteka prostitucija pod nadzorom kluba, kot je že bilo pojasnjeno v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora.

18. Pritožbeno sodišče je že podalo svoje stališče glede podrejenega položaja deklet, česar ne omaje dejstvo, da naj bi dekleta spravljati v klub z zaračunavanajem vstopnine, nato pa jih kaznovali s prepovedjo vstopa v klub. Kaznovanje naj bi namreč prišlo v primer le zaradi nespoštovanja deklet s strani pravil kluba, kar toliko bolj kaže na njihov podrejeni položaj.

19. Pritožbene navedbe, da naj bi bil pripor odrejen zaradi bistveno večje kriminalne količine, kot se sedaj očita v zahtevi za preiskavo, zaradi česar je podana okoliščina iz 3. odstavka 200. člena ZKP, ki narekuje odpravo pripora, niso utemeljene, saj je očitek v zahtevi za preiskavo v pretežni meri ostal enak.

20. Glede pritožbenih navedb, ki so sicer skupne večini pritožnikov, da je zadeva v sedanji fazi postopka nerazumno dolgo stoji, pritožbeno sodišče poudarja, da je treba upoštevati obsežnost zadeve z večjim številom osumljencev, od katerih še niso bili vsi zaslišani in da glede na obsežnost dokaznega gradiva odločitev o zahtevi za preiskavo terja več časa. Pritožniki tako po eni strani očitajo sodišču, da vsebino le povzema od tožilstva oziroma da se glede na obsežnost gradiva v kratkih rokih, na katere ga veže zakon, ne more seznaniti z vsemi predloženimi dokazi s strani tožilstva, po drugi strani pa zahtevajo od preiskovalnega sodnika takojšnjo odločitev o uvedbi preiskave, kar že po naravi stvari ne gre skupaj. Prav obsežnost zadeve predstavlja objektivni razlog, da preiskava v roku enega mesca ni bila zaključena in hkrati razlog, da se podaljša še za dva meseca. Iz zahteve za preiskavo izhaja, da bo treba zaslišati večje število prič, ki so večinoma tuje državljanke, kot tudi tajne policijske delavce, pridobljene pa bodo tudi analize zaseženih elektronskih naprav. Navedeno je bilo ustrezno pojasnjeno že s strani senata v izpodbijanem sklepu, zaradi česar so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

21. Zagovorniki osumljenega so zahtevali, da se jih o seji senata obvesti, vendar ne konkretizirajo, zakaj bi udeležba na seji pripomogla k odločitvi glede podaljšanja pripora, ZKP pa ne določa, da bi se moralo osumljene in zagovornike ob odločanju o pritožbah zoper sklep o podaljšanju pripora nujno obvestiti o seji senata. Glede na nujnost obravnavane priporne zadeve, ob spoštovanju kratkih rokov za odločanje o priporu, ki vežejo sodišča, je višje sodišče ocenilo, da bi se z obveščanjem o pritožbeni seji postopek le nepotrebno zavlekel. Bistveno je, da se je pritožbeno skrbno seznanilo z vsemi pritožbenimi navedbami in se do njih v predmetnem sklepu tudi opredelilo.

22. Zaključkov o obstoju utemeljenega suma, da naj bi osumljena V.T. storila očitano ji kaznivo dejanje, pritožbene navedbe njene zagovornice, da naj bi osumljena delovala le po navodilih nadrejenih, ne omajejo. Nelastništvo družbe, glede na vlogo osumljene kot direktorice, za obstoj utemeljenega suma ne more biti relevantno. Glede navedb, da naj bi dobivala samo plačo ter nobene druge protipravne premoženjske koristi, je bilo pritožnici že odgovorjeno v točki 7. izpodbijanega sklepa. Odpoved pogodbe o zaposlitvi v ničemer ne vpliva na ponovitveno nevarnost, glede na to, da naj bi šlo za organizirano združbo z že vzpostavljenim načinom za pridobivanje deklet v klubu, ki se lahko ponovi tudi na drugih lokacijah in na druge načine. Ustrezno je senat obrazložil tudi, zakaj hišni pripor ne zadošča za odpravo nevarnosti, ki bi grozila ob izpustitvi osumljenke na prostost, pri čemer se je pravilno skliceval na težo dejanja, način storitve dejanja in okoliščine, v katerih naj bi bilo dejanje storjeno (ki so podrobneje predstavljene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, še natančneje pa v obrazložitvi pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora). Izpostaviti velja predvsem, da naj bi osumljena delovala kot operativni vodja združbe, da naj bi imela ključni namen pridobivati protipravno premoženjsko korist, število udeleženih žensk, ki naj bi sodelovale pri prostituciji, višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ter previdnostna ravnanja, ki kažejo na to, da naj bi dejavnost skrivala pred organi pregona. Pravilni so tudi zaključki senata o sorazmernosti podaljšanja pripora in jim pritožbeno sodišče nima kaj dodati.

23. Zagovorniki osumljenega M.- A.S. sodišču prve stopnje očitajo, da se spušča v presojo izpovedb prič ter jih presoja v škodo osumljenca, čeprav zaslišane priče zaključkov o utemeljenem sumu ne potrjujejo. Navedeno ne drži, saj je senat na ta način kvečjemu poudaril, da utemeljen sum na podlagi izpovedi prič ni v ničemer omajan. Senat se je v izpodbijanem sklepu skliceval na obstoj utemeljenega suma, kot je obrazložen v sklepu o odreditvi pripora, zaradi česar ni potrebno, da bi osumljenemu še enkrat navajal, iz katerih dokazov ta izhaja. Pritožbeno sodišče na tem mestu izpostavlja le nekatere izsledke tajnega delovanja, in sicer z dne 7. 8. 2018 o tem, da naj bi S. poznal sistem prostitucije v klubu M. in povedal, da ima tudi sam nekaj deklet v klubu M., nato pa tajnemu delavcu ponudil, da lahko tudi njemu v tej zvezi priskrbi romunska dekleta. Prav tako iz izsledkov tajnega delovanja dne 14. 8. 2018 izhaja, da naj bi se S. pogovarjal s T. o težavah v M. in ji predlagal izboljšavo posla v zvezi z organizacijo prostitucije. Najpomembnejši zaključki glede obstoja o utemeljenem sumu pa so krajše povzeti v točki 7. obrazložitve izpodbijanega sklepa, natančneje in tudi dokazno podkrepljeni pa v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, na kar se izpodbijani sklep pravilno sklicuje.

24. Glede pripornega razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti pritožbeno sodišče sledi prepričljivim razlogom v izpodbijanem sklepu. Sodišče je v zvezi s ponovitveno nevarnostjo svoje zaključke utemeljeno oprlo na težo in način storitve dejanja ter okoliščine, v katerih naj bi bilo izvršeno. Kaznivo dejanje naj bi osumljeni izvrševal izključno zaradi pridobivanja premoženjske koristi ter pri tem pokazal veliko mero vztrajnosti. Nima dohodkov in redne zaposlitve, edini vir prihodkov naj bi mu bil prav iz prostitucije. Tudi sodržavljanom naj bi zaradi izkoriščanja prostitucije pomagal ob prihodu in jim uredil nastanitev, prevoze, delo ter jim v zvezi s prostitucijo svetoval. Prav tako naj bi načrtoval, da bi v S. zagnal dejavnost prostitucije z najmanj 12 dekleti, ki bi jih pripeljal iz R.. Zagovorniki poudarjajo, da so ženske svobodne in se same odločajo o vrsti dela, zaradi česar si bodo lahko našle isto delo v podobnih klubih, kljub temu, da je obdolženi v priporu. V tej zvezi velja poudariti, da dejanja njegove žene v času trajanja pripora, ne vplivajo na očitek trgovine z ljudmi za čas, kot se mu očita v predmetnem postopku. Poleg tega lahko kaznivo dejanje trgovine z ljudmi ponovi tudi z drugimi ženskami in se torej ponovitvena nevarnost ne nanaša zgolj na njegovo ženo. SMS sporočila z intimno vsebino med ženo in možem tudi ne ovržejo očitkov v smeri trgovine z ljudmi. Tudi če denar obdolženemu ni bil zasežen, pa utemeljen sum izhaja že iz drugih dokazov. Sodišče naj se ne bi opredelilo do listin v spisu, da je osumljeni služil denar z igranjem pokra, kar pa je upoštevaje njegovo nezaposlenost ni relevantno, saj je poker le igra na srečo in ne zagotovilo za vir dohodka. Tudi sorazmernost podaljšanja pripora je ustrezno obrazložena in je pritožbene navedbe ne izpodbijejo.

25. Zagovornik osumljenega A.D. oporeka obstoju utemeljenega suma za obe osumljenemu očitani kaznivi dejanji, a ga v tej fazi postopka ne uspe omajati. Meni, da se osumljenemu očita zloraba deklet, medtem ko je edino dekle, ki je poimensko navedeno, njegova žena C.R.D.. V tej fazi postopka je očitano mu kaznivo dejanje v zadostni meri konkretizirano, medtem ko se bo s konkretizacijo zakonskih znakov podrobneje ukvarjal preiskovalni sodnik ob sprejemanju odločitve o zahtevi za preiskavo. Izpostavlja, da osumljenemu ni očitano sodelovanje v hudodelski združbi, medtem ko se pri podaljšanju pripora senat sklicuje na kaznivo dejanje v okviru hudodelske združbe, kar pomeni bistveno kršitev določb ZKP. Ugotoviti pa je, da slednje na priporni razlog begosumnosti ne vpliva in tudi utemeljenost suma za kaznivo dejanje, kot se mu očita v zahtevi za preiskavo še vedno obstoji. Na pritožbene navedbe v zvezi s počasnim tekom postopka je pritožbeno sodišče odgovorilo že zgoraj. Zaključki o sorazmernosti v izpodbijanem sklepu so pravilni in jih pritožbene navedbe ne izpodbijejo.

26. Kar se tiče pritožbenih navedb zagovornika osumljenega v zvezi s prepovedano drogo, da ta osumljencu niti ni bila zasežena niti ni bil osumljeni zaloten pri prodaji, senat pojasnjuje, da za očitano kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 zadošča že, da kdo komu prepovedano drogo ponuja na prodaj. Da begosumnost ni izkazana, ne drži, glede na to, da je osumljeni državljan R., s stalnim prebivališčem v R., prebiva pa v I. in ga na S. ne veže nobena navezna okoliščina. Do možnosti odreditve hišnega pripora naj se sodišče ne bi konkretno izreklo, čeprav bi se ta lahko izvrševal na kraju njegovega bivališča. Navedenemu pa ne gre pritrditi, saj je senat v točki 9 izpodbijanega sklepa pojasnil, da je pripor edini ukrep, s katerim je mogoče preprečiti, da bi se osumljeni s pobegom v tujino skušal izogniti kazenskemu postopku, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča ne dopušča razprave o milejšem ukrepu.

27. Zagovornik osumljenega R.S. ne sprejema navedb sodišča prve stopnje glede izpovedi deklet, v smeri da ni pričakovati, da bi želele karkoli povedati o prostituciji. Iz opisa kaznivega dejanja ne izhajajo zahtevani zakonski znaki in ni izkazano, na kakšen način naj bi osumljeni kogarkoli izkoriščal, prepuščal oz. komurkoli kaj jemal. Navedeno pa ne drži, saj to izhaja že iz očitka dejanja, torej da naj bi osumljeni denar pobiral C.- E.G., po navodilih in usmeritvah A.D. pa tudi del zaslužka deklet, ki so se ukvarjala s prostitucijo v klubu M.. Senatu očita, da protispisno navaja, da naj bi osumljeni imel kontakt s T., saj tožilstvo slednjega ne zatrjuje, kot tudi da naj bi obdolženi skupaj s S. novačil tudi druga dekleta iz R.. Navedeno res iz spisa ne izhaja, kar pa na utemeljen sum o obstoju očitanega mu kaznivega dejanja ne vpliva in v ničemer ne omaje ostalih pravilnih in prepričljivih zaključkov senata v izpodbijanem sklepu. Za očitano kaznivo dejanje namreč zadošča, da osumljeni trguje le z eno osebo. Zagovornik meni, da so navedbe senata v zvezi z varščino nepravilne, saj predstavlja predlagana višina 10.000,00 EUR za osumljenega veliko denarja. Pritožbeno sodišče pa sprejema razloge, zaradi katerih je senat predlog za varščino zavrnil, upoštevaje da je ustrezno presodil, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera ter pravilno ocenil, da ponujena varščina ne ustreza teži obdolženčevih dejanj in tudi ni zagotovil, da ta ustreza njegovim premoženjskim razmeram. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je osumljeni državljan tuje države, za ponujeno varščino utemeljeno zaključiti, da ne pride v poštev. Zaključki o begosumnosti, neogibnosti pripora in sorazmernosti v izpodbijanem sklepi so na mestu, pritožbeno sodišče jim je v celoti sledilo, pritožbene navedbe pa jih ne uspejo omajati.

28. Pritožbeno sodišče je zato pritožbe kot neutemeljene zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).