Jedro

Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor, ki sta ga vložila upnika A. AG, Švica (v nadaljevanju A.) in B. B., Bosna in Hercegovina. Zavrnilo je tudi ugovor upnika C., proizvodnja električne energije, d. o. o. (v nadaljevanju C.) (I. točka izreka) ter odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta tretje razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 9. 1. 2025 (PD 239), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka). Odločilo je tudi o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelja za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 2.643,64 EUR (III. točka izreka).

2.Upnika A. ter B. B. sta proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter upravitelju naloži, da pripravi nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, v katerem bo upošteval pritožbena stališča upnikov ter izda sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase skladno z novim končnim načrtom razdelitve.

3.Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4.Sodišče prve stopnje je pritožbo predložilo v reševanje pritožbenemu sodišču.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnikov A. in B. B. zoper načrt tretje razdelitve posebne razdelitvene mase, ki sta trdila: da je bila izklicna cena za drugi sklop sončnih elektrarn določena v višini 120.158,00 EUR, katere del v višini 65.958,35 EUR predstavlja terjatev stečajnega dolžnika do lastnika nepremičnine (iz naslova obnove strehe), na kateri se nahajajo sončne elektrarne in se na podlagi Dogovora o dinamiki in načinu obračunavanja ter izplačilu nadomestila za ustanovitev služnostne pravice tekom poslovanja pobotava z obveznostjo iz naslova nadomestila za služnostno pravico; da je navedeni del vrednosti prodanih elektrarn (65.958,35 EUR) kot poslovne celote stečajni upravitelj protipravno opredelil kot splošno stečajno maso; da je ta terjatev (iz naslova obnove strehe) neločljivo povezana s služnostno pravico, saj se z njo pobotava nasprotna terjatev iz naslova nadomestila za uporabo strehe, in je zato služnostna pravica vredna več, saj novi lastnik elektrarne ne bo rabil plačevati nadomestila za služnost; da navedena terjatev predstavlja posebno stečajno maso - vrednost služnostnih pravic, saj gre za povečanje vrednosti poslovne celote zaradi investicije v streho, ki se poračunava z nadomestilom za služnost; da to izhaja tudi iz sklepa o vstopu kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika St 000/2022 z dne 19. 6. 2024; da sta bili v poslovno celoto vključeni dve stvari oziroma vrsti premoženje, in sicer: 1. MSE (male sončne elektrarne) kot oprema - premičnina in 2. služnostna pravica na strehah objektov za potrebe postavitve in upravljanja s sončnimi elektrarnami; da bi morale biti v poslovno celoto kot ločen sklop vključene tudi pogodbe z družbo D. ter pogodbe o prodaji električne energije na trgu, iz katerih izhajajo terjatve, na katerih imajo ločitveni upniki ločitveno pravico; da je cenilec napačno ocenil služnostne pravice, saj jih je upošteval le kot strošek, ne pa kot njihovo dejansko vrednost, torej vrednost pravice, na podlagi katere je sončna elektrarna sploh lahko postavljena na strehi, sploh lahko obratuje in ustvarja prihodek; da cenilec ni upošteval, da so bila nadomestila za služnost že plačana z obnovo strehe in da zato za kupca v nadaljevanju dejansko ne predstavljajo nobenega stroška; da je upravitelj v načrtu tretje razdelitve posebne razdelitvene mase kar več kot 50 % zneska, pridobljenega s prodajo poslovne celote, namenil splošni stečajni masi, in ni upošteval vseh elementov posebnih stečajnih mas, ki tvorijo prodano poslovno celoto.

7.Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnikov z utemeljitvijo:

-da je predmet razdelitve kupnina, dosežena s prodajo dela premoženja stečajnega dolžnika, in sicer MSE E.0, MSE E.1 in MSE E.2 (drugi prodajni sklop);

-da je bila ocenjena tržna vrednost sončnih elektrarn kot poslovne celote 54.200,00 EUR povečana za 65.958,35 EUR, kolikor na dan začetka stečajnega postopka znaša terjatev stečajnega dolžnika do lastnika nepremičnine, na kateri se nahajajo sončne elektrarne, iz naslova obnove strehe, ki se na podlagi Dogovora o dinamiki in načinu obračunavanja ter izplačilu nadomestila za ustanovitev služnostne pravice tekom poslovanja pobotava z obveznostjo iz naslova nadomestila za služnostno pravico;

-da je bila iz naslova unovčenja stečajne mase oblikovana posebna razdelitvena masa v višini 54.200,00 EUR, znesek 65.958,35 EUR pa predstavlja splošno razdelitveno maso;

-da od zneska 54.200,00 EUR odpade znesek v višini 110,00 EUR na vrednost neprave stvarne služnosti ID pravice ..., kar predstavlja 0,2 % od zneska, doseženega pri unovčitvi premoženja, na katerem imajo ločitveno pravico upniki, navedeni pod zaporedno številko prijave terjatve 19;

-da terjatev v višini 65.958,35 EUR ne predstavlja dela poslovne celote, temveč predstavlja samostojno premoženjsko enoto, ki je bila opisana in navedena v otvoritvenem poročilu ter zavedena v otvoritveni bilanci kot: dolgoročna sredstva - druge dolgoročne poslovne terjatve;

-da na navedeni terjatvi noben upnik ni prijavil ločitvene pravice;

-da že iz otvoritvene bilance izhaja, da gre za dve med seboj ločeni enoti premoženja, ki sta se zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka prodajali skupaj;

-da tudi iz cenitve izhaja, da je navedena terjatev samostojno premoženje in ne del sončne elektrarne, saj ni bila ocenjevana s strani ocenjevalca vrednosti kot premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto;

-da je iz obrazložitve upraviteljevih predlogov za prodajo z dne 14. 7. 2023 in 12. 3. 2024 razvidno, da je bila pri določitvi izklicne cene za drugi prodajni sklop ocenjena tržna vrednost sončnih elektrarn povečana za 65.958,35 EUR, kolikor na dan začetka stečajnega postopka znaša terjatev stečajnega dolžnika do lastnika nepremičnine, na kateri se nahajajo sončne elektrarne (to je do družbe E. d. d.);

-da pri navedeni terjatvi ne gre za vnaprej plačano nadomestilo za služnost;

-da je jasno, da predmetna terjatev ni v nobeni povezavi s sončno elektrarno, zaradi česar bi skupaj tvorili poslovno celoto, da ni sestavni del nobene od sončnih elektrarn ter da je edina povezava z njimi dogovor o načinu plačila terjatve s pobotom.

Glede vprašanja, ali je terjatev v višini 65.958,35 EUR del poslovne celote in ali znesek 65.958,35 EUR predstavlja splošno ali posebno stečajno maso

8.Sodišče prve stopnje je s sklepom St 000/2022 z dne 4. 4. 2024 odločilo o prodaji premoženja stečajnega dolžnika, in sicer petih MSE, ki so bile razvrščene v tri prodajne sklope. Drugi prodajni sklop so sestavljale proizvodne naprave MSE E.0, MSE E.2 in MSE E.1 Določena je bila prodaja na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena za navedeni sklop pa je znašala 120.158,00 EUR. V točki V. izreka je bilo navedeno, da se opravi prodaja treh poslovnih celot, pri čemer posamezni prodajni sklop predstavlja eno poslovno celoto, v skladu s 343. členom ZFPPIPP, ter da kupec vstopi v pravne položaje (nosilec deklaracije, nosilec dovoljenja za opravljanje dejavnosti, pogodbena stranka pogodbe o prodaji električne energije, pogodbena stranka pogodbe o zagotavljanju podpore (OP-OVE) in drugo) kot univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika.

9.Upravitelj je v predlogu za prodajo z dne 12. 3. 2024 (PD 151) navedel, da je za izklicno ceno določil ocenjeno tržno vrednost premoženja, pri čemer je pri določitvi izklicne cene za drugi prodajni sklop ocenjena tržna vrednost sončnih elektrarn (54.200,00 EUR) povečana za 65.958,35 EUR, kolikor na dan začetka stečajnega postopka znaša terjatev stečajnega dolžnika do lastnika nepremičnine, na kateri se nahajajo sončne elektrarne (iz naslova obnove strehe) in se na podlagi Dogovora o dinamiki in načinu obračunavanja ter izplačilu nadomestila za ustanovitev služnostne pravice tekom poslovanja pobotava z obveznostjo iz naslova nadomestila za služnostno pravico.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo v razpisu javne dražbe (PD 162) navedeno: "Nadomestilo za uporabo služnosti: 20 let od sklenitve pogodbe o služnosti z možnostjo podaljšanja, v prvih 15 letih 8 %, v naslednjih 5 letih 11 % od proizvedene in prodane električne energije, vendar ne manj kot 13.415,30 EUR letno brez DDV (za vse tri sončne elektrarne, ki predstavljajo drugi prodajni sklop). Nadomestilo se pobotava z nasprotno terjatvijo." Ni pa bilo pojasnjeno, kaj ta terjatev predstavlja, niti da je ocenjena tržna vrednost sončnih elektrarn povečana za znesek te terjatve v višini 65.958,35 EUR, da torej del izklicne cene predstavlja navedena terjatev. Niti navedeno ni razvidno iz sklepa o prodaji (PD 157). To bi sicer lahko kazalo, da je terjatev v višini 65.958,35 EUR del poslovne celote, kar pa ni mogoče zaključiti glede na upraviteljevo pojasnilo v predlogu prodaje, vsebino cenitve MSE in opis poslovne celote, kot je vsebovan v prvem odstavku 343. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Poslovna celota so namreč stvari in druge premoženjske pravice, ki so kot celota potrebne za opravljanje posamezne vrste poslov ali več vrst poslov, ki se opravljajo zaradi izdelave določene vrste proizvodov ali oprave določene vrste storitve (opravljanje podjema). Zgoraj navedena terjatev do E. sicer predstavlja premoženjsko pravico dolžnika, ki pa je v danem primeru namenjena le za pobotavanje nadomestila za služnost, kot je to razvidno tudi iz upraviteljevega predloga za prodajo (PD 151). Ne gre za pravico, ki bi bila potrebna za opravljanje podjema (kot je to npr. služnostna pravica), temveč za terjatev, s katero se pobotava nadomestilo za služnost. Gre torej le za način plačevanja navedene služnostne pravice.

11.Čeprav torej iz sklepa o prodaji in razpisa javne dražbe ni razvidno, da je izklicna cena sestavljena iz ocenjene tržne vrednosti treh elektrarn kot poslovne celote in zneska terjatve do lastnika nepremičnine, na kateri se te elektrarne nahajajo, ni mogoče pritrditi pritožnikoma, da je navedena terjatev del poslovne celote. Ker je bila terjatev prodana za nominalni znesek terjatve, njena cenitev ni bila potrebna.

12.Z vidika transparentnosti postopka prodaje bi v sklepu o prodaji in razpisu javne dražbe sicer moralo biti navedeno, kako je bila določena izklicna cena ter da je predmet prodaje tudi navedena terjatev. Vendar pa omenjena pomanjkljivost na pravilnost odločitve ni vplivala, saj se glede na to, da je bil nominalni znesek terjatve 65.958,35 EUR prištet ocenjeni vrednosti poslovne celote, razmerja poplačil med ločitvenimi upniki niso oziroma ne bodo spremenila. Z vidika slednjih tako tudi ni odločilno, ali navedena terjatev je ali ni del poslovne celote.

13.Pritožnika tudi nimata prav, ko trdita, da je bilo že iz predloga za izdajo sklepa o prodaji sončnih elektrarn jasno razvidno, da vrednost 65.958,35 EUR predstavlja vrednost služnostnih pravic kot dela drugega sklopa premoženja, ki sestavlja poslovno celoto. Navedeni znesek je bil v predlogu opredeljen (le) kot terjatev do lastnika nepremičnine, na kateri se nahajajo MSE, ki se pobotava z obveznostjo iz naslova nadomestil za služnostno pravico. Iz spisovnih podatkov tudi ne izhaja, da bi bila služnost plačana vnaprej, kot to trdi pritožnik, da bi torej šlo za pozitivno vrednost služnostne pravice. V takšnem primeru Dogovor o dinamiki in načinu obračunavanja ter izplačilu nadomestila za ustanovitev služnostne pravice ne bi bil potreben. Tudi dejstvo, da je kupec vstopil v pravne položaje kot univerzalni pravni naslednik stečajnega dolžnika, samo po sebi še ne dokazuje, da je omenjeni dogovor del poslovne celote.

14.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da terjatev v višini 65.958,35 EUR predstavlja samostojno premoženjsko enoto in ne predstavlja dela poslovne celote ter takšne svoje zaključke tudi pravilno argumentiralo.

15.In ker na zgoraj navedeni terjatvi ni bilo prijavljenih ločitvenih pravic, znesek 65.958,35 EUR, ki je bil dosežen s prodajo te terjatve, predstavlja splošno stečajno maso, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Glede vrednosti služnostnih pravic

16.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vrednost pravice uporabe (neprave stvarne služnosti) na strehah objektov ocenil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti tako, da je izračunal razliko med vrednostjo sklopov opreme elektrarne in vrednostjo elektrarne kot poslovne celote. Vrednosti posameznih sklopov elektrarne je izračunal po nabavno vrednostnem načinu, vrednost elektrarne kot poslovne celote pa po dohodkovnem načinu (na donosu zasnovanem načinu). Od dobljene vrednosti je odštel stroške najema streh - nadomestila za služnost ali najemnino. Pri tem je ocenjen letni strošek nadomestila ali najemnine za streho diskontiral do poteka obdobja veljavnosti služnostnih pogodb.

17.Sodišče prve stopnje je navedlo, da ni upoštevalo ugovornih navedb glede nepravilne ocene služnostnih pravic, ker na zadnjo dopolnitev cenitve z dne 6. 3. 2024 noben upnik ni posredoval pripomb. Ker pa v tej cenitvi niso bile upoštevane vse pripombe pritožnikov, bi se sodišče prve stopnje do njih moralo opredeliti. Zato bo pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe v tej smeri.

18.Pritožnika očitata cenilcu, da je napačno ocenil služnostne pravice, ker jih je upošteval le kot strošek, ne pa kot njihovo dejansko vrednost, torej vrednost pravice, na podlagi katere je sončna elektrarna sploh lahko postavljena na tuji strehi in sploh lahko obratuje ter ustvarja prihodek.

19.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da cenilec ni pojasnil, kaj mu je služilo kot podlaga za takšen način izračuna služnostnih pravic. Tudi pritožbenemu sodišču se namreč zastavlja vprašanje, ali je takšen način ocenjevanja v skladu s pravili stroke in katerimi. Ker v poročilu o oceni vrednosti služnostnih pravic ni navedenih konkretnih strokovnih podlag za način cenitve, ki ga je uporabil cenilec, se pritožbeno sodišče do pritožbenih očitkov v tej smeri ne more opredeliti.

20.Ni pa mogoče pritrditi pritožnikoma, da je služnostna pravica zaradi obnove strehe vredna več, ker novemu lastniku elektrarne ne bo treba plačevati nadomestila za služnost, ker da je skupaj z elektrarno kupil tudi že plačano nadomestilo za služnost v višini 65.958,00 EUR. Kupec je namreč s plačilom zneska 65.958,00 EUR kupil le terjatev iz naslova obnove strehe, ki mu omogoča pobotavanje z nasprotno terjatvijo E. za plačilo nadomestila za služnost, zaradi česar pa sama služnost ni vredna nič več. Da v danem primeru ni šlo za vnaprejšnje plačilo služnosti, je pritožbeno sodišče tudi že pojasnilo v 13. točki te obrazložitve.

Katere stvari in pravice predstavljajo poslovno celoto

21.Pritožnik trdi, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje vztrajal, da bi morale biti v poslovno celoto kot ločen sklop vključene tudi pogodbe z družbo D. ter pogodbe o prodaji električne energije na trgu, iz katerih izhajajo terjatve, na katerih imajo ločitveni upniki ločitveno pravico, vendar upravitelj temu predlogu ni sledil.

22.Če je predmet ocene vrednost premoženja, ki je poslovna celota, mora pooblaščeni ocenjevalec izdelati: 1. oceno vrednosti za vsako stvar ali drugo premoženje, ki je vključeno v poslovno celoto, v skladu s tretjim odstavkom 327. člena ZFPPIPP in 2. oceno vrednosti poslovne celote ob predpostavki poslujočega podjetja v skladu s standardi ocenjevanja vrednosti, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje (četrti odstavek 327. člena ZFPPIPP).

23.Pooblaščeni ocenjevalec je izdelal tržno vrednost posamezne elektrarne kot poslovne celote, tržno vrednost opreme elektrarne in vrednost pravice do uporabe. Zastavlja pa se vprašanje, ali pogodbe z družbo D. in pogodbe o prodaji električne energije na trgu predstavljajo premoženje, ki bi moralo biti ocenjeno v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP.

24.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik F., d. o. o., prijavil terjatev in ločitveno pravico na: 1. MSE E.1, MSE E.2 in MSE E.0, 2. obstoječih in bodočih terjatvah do družbe E. iz naslova pogodbe o prodaji električne energije, 3. obstoječih in bodočih terjatvah do družbe D. iz naslova zagotavljanja podpore za sončne elektrarne in do družbe G. d. o. o. (G.), iz naslova prodaje električne energije ter 4. vezanem depozitu v višini 8.000,00 EUR.

25.Upnik C. je prijavil terjatev in ločitveno pravico na: 1. terjatvah stečajnega dolžnika do družbe D., 2. terjatvah do družbe G., 3. depozitu v višini 8.000,00 EUR in 4. MSE E.

26.Upnika A. ter B. B. sta prijavila terjatev in ločitveno pravico na: 1. vseh petih sončnih elektrarnah, 2. nepravih stvarnih služnostih in 3. obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do družb D., H. d. d., I. d. o. o. in E.

27.Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti zgoraj navedenih pogodb ni posebej ocenjeval. Iz Poročila o oceni vrednosti ni razvidno, ali katera od zgoraj navedenih pogodb oziroma katera druga stvar ali premoženjska pravica, ki je bila prodana kot del poslovne celote, predstavlja premoženje, ki bi ga bilo treba oceniti v skladu s 1. točko četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP. To bi moral ugotoviti pooblaščeni ocenjevalec v sodelovanju z upraviteljem. Ker je bila oprema vseh treh sončnih elektrarn, na katerih je upnik F. (kot upnik prvega vrstnega reda) prijavil ločitveno pravico, ocenjena na 44.830,00 EUR, tudi ni jasno, iz katerega naslova mu pripada poplačilo razlike do 50.962,11 EUR pri tretji razdelitvi posebne razdelitvene mase. Upnik je sicer prijavil ločitveno pravico tudi na terjatvah do družb D. in G., ki niso bile posebej ocenjene kot del poslovne celote. Iz cenitve tako ni razvidno, kaj predstavlja razlika med tržno vrednostjo elektrarn kot poslovne celote in tržno vrednostjo opreme elektrarn, ki je v danem primeru 9.370,00 EUR. Navedeno je pomembno zaradi določitve deleža posameznega premoženja v doseženi kupnini in višine poplačila posameznega ločitvenega upnika iz te kupnine.

Glede očitka o neenakem obravnavanju upnikov

28.Pritožnika nadalje očitata upravitelju, da je dve identični situaciji obravnaval različno, za kar naj ne bi obstajal noben pravno utemeljen razlog. Navaja, da se je istočasno prodajala in prodala ter da je bil tudi objavljen načrt četrte razdelitve posebne razdelitvene mase - MSE I. V navedenem primeru je bila izklicna cena glede na ocenjeno vrednost MSE 14.000,00 EUR povečana za 5.182,60 EUR, kolikor je na dan pred začetkom stečajnega postopka znašal znesek aktivnih časovnih razmejitev za že plačano nadomestilo za služnost do lastnika nepremičnine, na kateri se nahaja sončna elektrarna (skupaj torej 19.182,60 EUR). Poslovna celota je bila prav tako prodana za izklicno ceno. Vendar pa je v primeru MSE I. upravitelj prvotno celoten znesek unovčene stečajne mase, torej 19.182,00 EUR, oblikoval kot posebno razdelitveno maso, in jo namenil za poplačilo ločitvenega upnika, ki ima ločitveno pravico prvega vrstnega reda na sončni elektrarni - opremi, torej na prvem sklopu premoženja, ki skupaj s služnostno pravico tvori poslovno celoto, po popravljenem načrtu pa je popravil predlog tako, da je od zneska 5.182,60 EUR odštel ocenjeno negativno vrednost služnostnih pravic (minus 4.110 EUR), ter znesek razlike, torej 1.072,60 EUR namenil za poplačilo ločitvenega upnika z ločitveno pravico na služnostnih pravicah, preostanek zneska, torej 14.000,00 EUR, kolikor je bila ocenjena vrednost opreme in 4.110,00 EUR (skupaj torej 18.110,00 EUR) pa je namenil za poplačilo stečajnega upnika, ki ima ločitveno pravico na opremi.

29.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj takšno različno postopanje utemeljil, saj je pojasnil, da ne gre za dve identični situaciji. Medtem ko gre pri terjatvi do družbe E. za ločeno premoženjsko enoto, ki je bila kot taka tudi prikazana v otvoritveni bilanci stanja ter to opisano v otvoritvenem poročilu, gre pri MSE I. za računovodsko postavko aktivnih časovnih razmejitev, ki se v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 39 ne izkaže in je tudi ni izkazal. Pri določitvi izklicne cene za prodajni sklop tri pa je bila ocenjena tržna vrednost sončne elektrarne povečana za 5.182,60 EUR, kolikor na dan pred začetkom stečajnega postopka znaša znesek aktivnih časovnih razmejitev za že plačano nadomestilo za služnost do lastnika nepremičnine, na kateri se nahaja sončna elektrarna.

30.Že iz razloga, ker znesek 65.958,00 EUR ne predstavlja že plačanih nadomestil za služnost, temveč terjatev do lastnika nepremičnine, na kateri se nahajajo sončne elektrarne, ne gre za primerljivo situacijo. Vprašanje pa je, ali že plačana nadomestila za služnost vplivajo na samo vrednost služnostnih pravic, na kar bo moral odgovoriti pooblaščeni ocenjevalec.

Zaključek

31.Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj ugotovljene pomanjkljivosti tretje razdelitve posebne razdelitvene mase pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

32.V ponovljenem postopku bo pooblaščeni ocenjevalec moral dopolniti oceno vrednosti MSE drugega prodajnega sklopa v zgoraj nakazani smeri. Ugotoviti oziroma pojasniti bo moral zlasti:

-ali je katero od zgoraj omenjenih pogodb oziroma drugih stvari ali premoženjskih pravic, ki so bile prodane kot del poslovne celote, mogoče šteti kot samostojno premoženje v smislu 1. točke četrtega odstavka 327. člena ZFPPIPP;

-če jih je mogoče šteti kot takšno premoženje, kakšna je njihova vrednost;

-kaj predstavlja razlika med tržno vrednostjo elektrarn kot poslovne celote in tržno vrednostjo opreme elektrarn, ki je v danem primeru 9.370,00 EUR;

-konkretno katere strokovne podlage je uporabil pri cenitvi služnostnih pravic in

-ali do začetka stečajnega postopka že plačana nadomestila za služnost vplivajo na samo vrednost služnostnih pravic.

33.Upravitelj bo na podlagi prejetih odgovorov pooblaščenega ocenjevalca moral pripraviti nov načrt tretje razdelitve posebne razdelitvene mase, v katerem bo odpravil zgoraj navedene pomanjkljivosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 327, 327/4, 327/4-1, 343, 343/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.