Jedro

Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjave.

Za dokazovanje utemeljenosti ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. čl. ZFPPIPP ni vedno potrebno imenovati izvedenca finančne ali kakšne druge stroke. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene. Ugovorne navedbe je mogoče izkazati ali ovreči tudi z drugimi dokazi, ki jih je predlagal pritožnik in tudi sam dolžnik v ugovornem postopku na prvi stopnji, kot je npr. zaslišanje revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij.

Ker je upnica z izbrisom iz registra zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati potem, ko je že vložila pritožbo, je odpadla procesna predpostavka za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijani sklep.

Izrek

I. Pritožba upnice Z d.o.o. - v stečaju se zavrže. II. Pritožbi upravitelja se ugodi in se 1. točka izreka sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa v tem obsegu vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 499) zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave (red. št. 227), ki ga je vložil upravitelj (I. točka izreka) in zavrnilo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave (red. št. 322), ki ga je vložila upnica Z d.o.o.- v stečaju (II. točka izreka).

2. V pritožbenem roku je prva pritožnica upnica Z d.o.o. - v stečaju zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo (red. št. 500) iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Prav tako je v pritožbenem roku vložil pritožbo (red. št. 509) drugi pritožnik upravitelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Na pritožbi upnice in upravitelja je podal odgovor dolžnik, ki je predlagal, da sodišče pritožbo upravitelja in upnice v celoti zavrne kot neutemeljeno ter potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

4. Pritožba prve pritožnice ni dovoljena, pritožba drugega pritožnika je utemeljena.

Glede pritožbe upnice Z d.o.o. - v stečaju:

5. Iz podatkov sodno/poslovnega registra izhaja, da je bila prva pritožnica upnica Z d.o.o. - v stečaju na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 1024/2012 z dne 23.6.2014 dne 14.7.2014 izbrisana iz registra (377. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP). Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Ob ugotovitvi, da je upnica z izbrisom iz registra zaradi zaključka stečajnega postopka prenehala obstajati potem, ko je že vložila pritožbo, je odpadla procesna predpostavka za odločanje o vloženi pritožbi zoper izpodbijani sklep. Ker je namreč prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika in zaradi tega pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka ni mogoče odpraviti. Tako pritožba ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Glede pritožbe drugega pritožnika-upravitelja

6. Upravitelj je v ugovornem postopku substancirano uveljavljal ugovorne razloge iz tretjega in četrtega odstavka 172. člena ZFPPIPP in sicer, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo ostal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben nižja od 50 % oziroma, da je stopnje verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, nižja od 50 %.

7. Pritožnik navaja, da prvostopenjsko sodišče ni opravilo presoje odločilnih dejstev in da sklep nima razlogov o njih. Upravitelj je v ugovornem postopku trditve o navedenih razlogih utemeljeval predvsem s tem, da poročilo o finančnem stanju insolventnega dolžnika ni pravilno sestavljeno, saj niso upoštevane slabitve terjatev in sredstev, kot morajo biti v skladu z določbo drugega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Te slabitve se nanašajo predvsem na terjatev insolventnega dolžnika do družbe T d.o.o. in na cenitve nepremičnin, ki so v lasti insolventnega dolžnika. Navajal je tudi, da je dolžnik le 12 dni, preden je vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, svojemu dolžniku T d.o.o. podaljšal zapadlost plačila terjatve, ki jo ima do tega svojega dolžnika, do 30.5.2015, čeprav je plačilo dolga zapadlo že 30.5.2013 in je imel dolžnik manjko kratkoročnih sredstev v višini 5.138.000,00 EUR. Poleg teh je upravitelj podal še druge trditve, o katerih se sodišče prve stopnje ni izreklo, pa so bistvene za uspeh finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika, saj na njih temelji načrt finančnega prestrukturiranja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s tem sodišče prve stopnje kršilo določbo 5. člena ZPP, saj pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi tudi opredeli.(1) Stranka ne sme biti preslišana. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjave, saj novo pojmovanje pravice do izjavljanja vključuje tudi dolžnost sodišča do opredelitve do strankinih navedb (2). V konkretnem primeru je prvostopenjsko sodišče to svojo dolžnost opustilo, saj se do trditev upravitelja ni vsebinsko opredelilo.

8. V nadaljevanju pritožnik utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je njegov ugovor zavrnilo prvenstveno iz razloga, da ni plačal predujma za postavitev sodnega izvedenca in na podlagi tega zaključilo, da upravitelj svojih trditev v ugovoru ni izkazal. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da za dokazovanje utemeljenosti ugovornih razlogov iz 3. in 4. točke 172. čl. ZFPPIPP ni vedno potrebno imenovati izvedenca finančne ali kakšne druge stroke. Ocena več kot 50 % stopnje verjetnosti je pravni standard, pri zapolnjevanju katerega sodišče ni vezano na nobena dokazna pravila, tudi na oceno izvedenca ne, pač pa na načelo proste dokazne ocene, o čemer se je sodna praksa že izrekla (VSL Cst 22/2012). Ugovorne navedbe je mogoče izkazati ali ovreči tudi z drugimi dokazi, ki jih je predlagal pritožnik in tudi sam dolžnik v ugovornem postopku na prvi stopnji, kot je npr. zaslišanje revizorja in pooblaščenega ocenjevalca podjetij. Sodišče prve stopnje je zaslišanje navedenih oseb v sklepu zavrnilo kot neprimeren dokaz, saj naj bi te osebe že podale svoje naziranje v dokumentih, ki so bili priloženi predlogu za začetek postopka prisilne poravnave (red. št. 1) in izjavi dolžnika v ugovornem postopku na naroku (red. št. 434), kar pa je kršitev 5. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje opravilo vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je prepovedano (3).

9. Sodišče prve stopnje je s tem, ko se ni opredelilo do substanciranih trditev, ki jih je podal upravitelj (kršitev 5. čl. ZPP), ko ni presojalo drugih predloženih dokazov, razen izvedbe dokaza z izvedencem, ozr. Je predlagane dokaze napačno zavrnilo z vnaprejšnjo dokazno oceno (kršitev 5. čl. ZPP), kršilo 8. točko drugega odstavka 399. člena ZPP, saj je bila stranki onemogočena možnost obravnavanja pred sodiščem. Gre za bistveno kršitev določb postopka, ki zahteva razveljavitev prvostopenjskega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj sodišče druge stopnje te kršitve ne more samo odpraviti.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zavzeti stališče do podanih trditev upravitelja in dolžnika, izvesti in oceniti predložene dokaze, ter upoštevaje določbo 8. člena ZPP ugotoviti, katera dejstva se štejejo za dokazana na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

(1) A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar k 5. členu ZPP, GV, Ljubljana, 2010

(2) J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 339. členu ZPP, GV, Ljubljana, 2010

(3) A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, komentar k 5. členu ZPP, GV, Ljubljana, 2010