Jedro

Napačno je stališče, da je ureditev razmerij med skupnima lastnikoma mogoča šele po določitvi deležev na skupnem premoženju s strani pravdnega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v točki 2 izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor litispendence, podan v vlogi nasprotnega udeleženca z dne 28.9.2021, zavrnilo (točka 1 izreka), nepravdni postopek pa prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 814/2021-II (točka 2 izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se je pritožila predlagateljica brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi v točki 2 izreka in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo. Navaja, da je sodišče z odločitvijo izvotlilo njeno pravico do samostojne uporabe dela premoženja za najmanj pet, morebiti celo deset let. Predlagateljica ima namreč interes, da pridobi izključno uporabo kateregakoli dela premoženja, čeprav manjšega, kot ji pripada. Na način, kot je sodišče odločilo, pa bo predlagateljica do konca pravdnega postopka brez sleherne rabe, po koncu pravde pa bo postal ta postopek povsem nepotreben, saj bo lahko sodišče premoženje razdelilo (zadeva N 963/2020). Raba naj se deli vsaj v nespornem delu, torej da bo predlagateljica uporabljala 30% skupnega premoženja. Sodišče bi moralo z obravnavo ugotoviti, na kakšen način lahko odloči o delitvi rabe za čas do razdelitve premoženja.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-11) postopek za ureditev razmerij med solastniki oziroma skupnimi lastniki ureja v členih 149 do 154. V tem postopku odloča sodišče, če med solastniki oziroma skupnimi lastniki ni bilo doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini (skupni lastnini), oziroma o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini (skupni lastnini) – 1. odst. 149. člena ZNP-1. V teh določbah zakon nikjer ne določa, da sodišče lahko odloči o ureditvi razmerij med skupnimi lastniki le takrat, če med udeleženci ni spora o velikosti njihovih deležev, kot je to določeno v določbi 155. člena ZNP-1, ki ureja postopek delitve stvari in skupnega premoženja. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je ureditev razmerij med skupnima lastnikoma mogoča šele po določitvi deležev na skupnem premoženju s strani pravdnega sodišča.2

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep o prekinitvi postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP3 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 40. člena ZNP-1. 1 Ur. l. RS, št. 16/2019 2 Enako stališče je bilo zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani VSL II Cp 544/2013 3 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami