Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe spremeni, tako da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni obračunati razliko v plači za mesec oktober 2017 v bruto znesku 76,65 EUR, za mesec november 2017 v bruto znesku 60,68 EUR in za mesec februar 2018 v bruto znesku 25,55 EUR, odvesti davke in prispevke in izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila.

III. Tožnik krije sam svoje stroške postopka, toženki pa je dolžan v roku 8 dni plačati stroške postopka v znesku 214,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku roka do plačila."

II. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, toženki pa je dolžan plačati pritožbene stroške v višini 153,00 EUR od naslednjega dne po izteku roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna tožniku obračunati razliko v plači za mesec oktober 2017 v bruto znesku 76,65 EUR, za mesec november 2017 v bruto znesku 60,68 EUR in za mesec februar 2018 v bruto znesku 25,55 EUR, odvesti davke in prispevke ter mu izplačati pripadajoče neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) ter toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 125,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku izpolnitvenega roka do plačila, sama pa krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper I. in III. izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo v času po prenehanju neposrednega izvajanja nalog policije pomeni delo preko polnega delovnega časa. Tožnik ni delal ves čas trajanja službene poti. Svojo nalogo je opravljal v času spremljanja tujca. Ko je tožnik tujca predal pristojnim organom, efektivnega dela ni več opravljal. Čas prisotnosti na službeni poti se ne obračunava avtomatično kot nadurno delo. Ure potovanja se obračunajo kot ure rednega dela. Dodatno plačilo pripada za delo preko polnega delovnega časa, za čas izvajanja nalog policije. Tožnik za čas potovanja, ko ni spremljal tujca, ni upravičen do dodatnega plačila po 74. členu ZODPol. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, upoštevalo je relevantno dejansko stanje, s tem da se sta se stranki tudi odpovedali glavni obravnavi, saj je bistvo spora pravno vprašanje, glede katerega pa pritožbeno sodišče ugotavlja zmotno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je tožniku, ki je pri toženki zaposlen kot policist A., priznalo nadure zaradi spremstva pri vračanju tujca za čas trajanja službene poti v B., C. in D.. Sporno je torej vprašanje, ali je upravičen do dodatnega plačila za čas po prenehanju spremstva tujca, to je za čas potovanja do kraja nastanitve v tujini in nazaj v Slovenijo.

7. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPoL, Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.) v prvem odstavku 73. člena določa, da ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo. Po tretjem odstavku 74. člena ZODPol imajo policisti pravico do dodatnega plačila za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela preko polnega delovnega časa v skladu s prvim odstavkom 73. člena ZODPol. 8. Pravica do dodatnega plačila pripada policistu, ko v manj ugodnih pogojih oziroma manj ugodnem delovnem času dejansko dela. Tudi po četrtem odstavku 32. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, 56/2002 in nasl.) dodatek za delo preko polnega delovnega časa pripada javnemu uslužbencu le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden. Praktično enaka je ureditev v četrtem odstavku 128. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) oziroma v drugem odstavku 45. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS, Ur. l. RS, št. 57/2008 in nasl.), po katerih se dodatek za delo preko polnega delovnega časa obračunava le za čas, ko javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa.

9. Delo preko polnega delovnega časa se nanaša na opravljanje nalog policije v izjemnih in nujnih primerih in ga ni mogoče enačiti s službeno potjo. Po 1. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, Ur. l. RS, št. 15/2013 in nasl.) gre za naloge, predpisane s tem ali drugim zakonom in ki se opravljajo z uporabo policijskih pooblastil ali z drugimi uradnimi dejanji. V obravnavanem primeru takšno nalogo predstavlja spremstvo tujca pri vračanju v tujino. Po predaji tujca pristojnim organom tožnik ni več opravljal dela pod posebnimi obremenitvami. Stališče sodišča prve stopnje, da potovanje do kraja nastanitve in nazaj v Slovenijo pomeni opravljanje dela po prvem odstavku 73. člena ZODPol, ker je službeno pot organizirala toženka, je zmotno. To pomeni, da pravica do dodatnega plačila po tretjem odstavku 74. člena ZODPol pripada tožniku le za čas, ko mu je bilo odrejeno opravljanje dela pod posebnimi obremenitvami, ne pa za čas trajanja poti do nastanitve in nazaj v Slovenijo, ko efektivnega dela ni opravljal. 10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Posledično je (zaradi spremenjenega uspeha strank - 154. člen ZPP) spremenilo tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. Tožnik zaradi neuspeha z zahtevkom krije sam svoje stroške postopka, toženki pa je dolžan v skladu z določili Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) povrniti 200 točk za odgovor na tožbo in 150 točk za pripravljalno vlogo, kar z 2 % materialnimi stroški znaša 214,20 EUR.

11. Tožnik v pritožbenem postopku ni bil uspešen, zato krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, toženki, ki je s pritožbo v celoti uspela, pa je dolžan plačati za pritožbo 250 točk, kar z 2 % materialnimi stroški znaša 153,00 EUR (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).