Jedro

Sodišče prve stopnje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu, in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolžene MR se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolžena MR po členu 358 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e , da je kupila stvar, za katero bi morala in mogla vedeti, da je pridobljena s kaznivim dejanjem, s tem, da je v času med 21.8.2003 in 2.9.2003 v Brestanici od neugotovljene osebe za 20.000,00 SIT kupila mobilni telefon znamke Nokia 3410, vreden najmanj 30.000,00 SIT, ki je bil dne 21.8.2003 v lokalu Ac v B ukraden DR in je bil cenovno ugoden, brez polnilca ter pripadajoče dokumentacije, s čimer naj bi storila kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena KZ.

Na podlagi določila I. odst. 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odst. 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijano sodbo obdolženo MR spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena KZ. Izreklo ji je denarno kazen v višini 60.000,00 SIT, ki jo je dolžna plačati v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe. Oškodovanko DR je sodišče prve stopnje s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Na podlagi I. odst. 95. člena ZKP je obdolženka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka ter na 65.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženkin zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V skladu z določilom I. odst. 445. člena ZKP je bil spis posredovan Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS, ki ga je vrnilo brez predloga.

Kaznivo dejanje prikrivanja po I. in II. odst. 221. člena KZ stori tisti, kdor stvar, za katero bi moral in mogel vedeti, da je pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v zastavo, si kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča. Ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb obdolženkinega zagovornika pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo, vendar je na podlagi teh dejstev napravilo napačen zaključek, da bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je bil predmetni mobilni telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Tako je sodišče prve stopnje na podlagi obdolženkinega zagovora in izpovedbe priče oškodovane DR pravilno ugotovilo, da je obdolženka v kritičnem obdobju dejansko kupila mobilni telefon, ki je bil dne 21.8.2003 v lokalu Ac v B ukraden DR torej je obdolženka dejansko kupila mobilni telefon, ki je bil pridobljen s kaznivim dejanjem. Sodišče prve stopnje nadalje sprejema obdolženkin zagovor, da je za telefon, ki je bil dejansko vreden 30.000,00 SIT, plačala 20.000,00 SIT, ob tem pa ni prejela niti polnilca niti pripadajoče dokumentacije, vendar zmotno ocenjuje, da so ravno to okoliščine, na podlagi katerih bi obdolženka morala in mogla vedeti, da je telefon pridobljen s kaznivim dejanjem. Dejstvo je namreč, da cena nakupa ni bistveno odstopala od dejanske vrednosti telefona, saj je vendarle potrebno upoštevati, da je šlo za rabljen in ne nov telefon ter, da tudi v trgovinah, kjer se legalno prodajajo rabljeni telefoni, kupec ne dobi pripadajoče dokumentacije za telefon. Enako velja tudi glede polnilca, ki ga je moč kupiti posebej v vsaki specializirani trgovini za mobilne telefone. Tudi okoliščini, da je obdolženka predmetni telefon kupila v gostinskem lokalu in to od osebe, čigar imena ne ve, sodišče prve stopnje zmotno ocenjuje kot "čudni" oziroma sumljivi okoliščini. Ti okoliščini je namreč potrebno presojati v luči dejstva, da je obdolženka v kritičnem času delala v gostinskem lokalu, kjer ljudje dejansko večkrat sklepajo posle, na kar pravilno opozarja pritožnik ter, da ni nič nenavadnega, da se obdolženka po treh letih ne spominja imena osebe - stalne stranke v kritičnem času, od katere je kupila predmetni telefon. Obdolženka pa je sodišču tudi sprejemljivo pojasnila, zakaj se je, kljub temu, da je v tistem času imela svoj mobilni telefon znamke Samsung odločila za nakup predmetnega mobilnega telefona in tudi v teh okoliščinah po presoji pritožbenega sodišča ni videti prav nič nenavadnega oziroma sumljivega, kot si to razlaga sodišče prve stopnje. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka glede na navedene okoliščine morala in mogla vedeti, da je bil predmetni telefon pridobljen s kaznivim dejanjem, je tako zmotna.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženkinega zagovornika ugodilo tako, da je po pooblastilu v V. odst. 392. členu ZKP izpodbijano sodbo spremenilo in obdolženko oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje prikrivanja po II. in I. odst. 221. člena KZ, zaradi pomanjkanja dokazov, saj je ocenilo, da za pravilno ugotovitev ni potrebno ponoviti dokaze ali izvesti nove dokaze, temveč, da je potrebna le drugačna presoja ugotovljenih dejstev.

Ker je obdolženka oproščena, stroški postopka ter potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika bremenijo proračun na podlagi I. odst. 96. člena ZKP.