Jedro

Podani so pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, če je znašal dohodek tožnikove družine v mesecu pred vložitvijo tožbe (marec 1999) cca 40.000,00 SIT neto na družinskega člana, kar je nekaj več kot zajamčena plača (31.028,00 SIT), ob tem, da je hčerka tožnika vpisana na fakulteto in so jo starši dolžni preživljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks, ker je menilo, da s plačilom taks ne bo ogroženo preživljanje njega in njegove družine.

Zoper izpodbijani sklep se je pritožil tožnik smiselno zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodnih taks, saj je v času brezposelnosti na Zavodu za zaposlovanje prejemal nadomestilo v neto višini 68.226,50 SIT in ne 83.322,50 SIT, kot je navedlo prvostopenjsko sodišče. Tožnik je s pritožbo dostavil tudi potrdilo o vpisu hčerke na Univerzo v Mariboru v šolskem letu 1998/99, čeprav to ni nikjer predpisano, ker hoče dokazati svoje navedbe.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 1. odst. 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. 1/90 - 50/98) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

Na podlagi navedenega določila in predloženih listin je prvostopenjsko sodišče zavzelo stališče, da s plačilom sodnih taks v višini 9.000,00 SIT ne bo ogroženo preživljanje tožnika in njegove družine. Z navedenim zaključkom se pritožbeno sodišče ne strinja.

Tožnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri navajanju višine nadomestila za čas brezposelnosti navedlo napačen znesek. Iz potrdila Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Velenje z dne 12.7.1999 namreč izhaja, da je tožnikovo nadomestilo v času od 1.1.1999 do 31.1.1999 znašalo 68.226,50 SIT (priloga A 7) in ne 83.322,50 SIT, pokojnina za mesec marec 1999 50.000,00 SIT, za februar 1999 pa 41.071,50 SIT, podatki za tožnikovo ženo, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje pa so identični izjavi njenega delodajalca z dne 19.4.1999 (priloga A 11), čeprav pri zneskih ni navedeno ali gre za bruto ali neto zneske. S pritožbo je tožeča stranka predložila tudi fotokopijo potrdila o vpisu hčerke na Univerzo v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta za šolsko leto 1998/99, kar pomeni, da še nima lastnih sredstev za preživljanje in so jo dolžni preživljati starši. Iz navedenih podatkov izhaja, da je znašal dohodek tožnikove družine v mesecu pred vložitvijo tožbe (marec 1999) cca 40.000,00 SIT neto na družinskega člana, kar je nekaj več kot zajamčena plača (31.028,00 SIT), zato pritožbeno sodišče meni, da bi plačilo takse za tožbo in kasneje še vsaj za sodbo pomenilo občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje tožnikove družine.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 3. točke 380. člena ZPP/77 tožnika oprostilo plačila sodnih taks.