Jedro

Tožena stranka je preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodila vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu glede vročitve vabila na razgovor med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Delovnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 55/2015 z dne 25. 3. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prosilki (tožnici v tem sporu) ne dodeli brezplačna pravna pomoč. V obrazložitvi navaja določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni kriterij, to je finančni položaj prosilca, ki ga tožnica v tem primeru izpolnjuje. Prosilka pa ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ki ga določa 24. člen ZBPP, ali ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva. Navaja, da je prosilka v spis vložila pisno seznanitev z očitanimi kršitvami pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 2. 2015 (priloga A8) in izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 2. 2015 (priloga A9), iz katerih je razvidno, da prosilki delodajalec očita hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki hkrati izpolnjujejo tudi zakonske znake kaznivega dejanje zatajitve po 208. členu KZ-1, ki jih je storila s tem, da je v blagajno vložila zahtevke za vračilo denarja zaradi fiktivno vrnjenih artiklov, denarja ni vrnila kupcem, temveč si ga je prisvojila in oškodovala delodajalca za 95,28 EUR ter dne 14. 2. 2015 vzela iz blagajne 10,00 EUR in jih dala v levi žep v hlačah.

2. Prosilka je ob vložitvi prošnje podala na zapisnik izjavo, da očitki delodajalca iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso resnični, ker ima dokazila, da so stranke s podpisom jamčile, da so prejele vrnjen denar.

3. Sodišče je po vpogledu pisne obdolžitve ter izredne odpovedi ocenilo, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ker zadeva ne izpolnjuje pogoja po 24. členu ZBPP, se brezplačna pravna pomoč ne dodeli.

4. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je iz dokumentacije razvidno, da je stranka vrnila denar in da delodajalec razpolaga s hudo kršitvijo očitkom tatvine, s katerim je delodajalcu zakon dopuščal možnost izredne odpovedi iz krivdnega razloga. Zaradi lažnega očitka je delodajalec zakonsko to lahko speljal. Sama je bila oškodovana in zato tudi vlaga ta upravni spor.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilke v obravnavanem primeru, ki ga določa ZBPP, kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni sporen. Sporen pa je izpolnitven pogoja, ki ga določa 24. člen ZBPP, po katerem se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka preuranjeno zavrnila prošnjo prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi kot razlog odločitve navaja samo seznanitev z očitanimi kršitvami in navaja listine, iz katerih izhaja sum storitve očitane kršitve delovnega razmerja, ki ima za posledico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s storjenimi znaki kaznivega dejanja zatajitve po določbi 208. člena KZ-1 ter navedbo tožnice ob vložitvi prošnje na zapisnik, da očitki delodajalca iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso resnični, ker ima za to dokazilo.

9. Tožena stranka objektivnega pogoja verjetnosti izgleda za uspeh ni preizkusila in tudi ni dokazno ocenila posameznih listin v spisu. Tako ni presodilo vložene tožbe pred delovnim in socialnim sodiščem, iz katere izhajajo tožbene navedbe oziroma opis samega dejanskega stanja s predlaganimi dokazi in zaslišanjem prič. Iz vložene tožbe izhaja tudi očitana procesna kršitev delodajalcu, glede vročitve vabila na razgovor, med tožničinim bolniškim staležem, kar naj ne bi bilo zakonito. Iz uradnega zaznamka organa z dne 18. 3. 2015 izhaja izjava tožnice, da naj bi razpolagala z dokazili o izročenem denarju iz blagajne za vrnjeno blago dne 20. 3. 2015. Tožena stranka teh navedb o (ne)predloženih dokazilih ni obrazložila. Glede na to, da gre za upravno odločbo, bi morala obrazložitev odločbe, v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), vsebovati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP) in razloge odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka tega člena). Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, na katerih dokazih temelji takšen sklep o dejanskem stanju, ki ima za posledico, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in tudi iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bili o teh odločilnih dejanskih okoliščinah pred izdajo odločbe izvedeni in presojeni kakšni dokazi.

10. Ker sodišče glede na navedeno, odločilnih dejanskih ugotovitev in pravilnosti odločitve ne more preizkusiti, je zadevo po določbi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).