Jedro

Zaradi napačne razlage Navodil za izpolnjevanje obrazcev iz razpisne dokumentacije, ki so del materialnega prava, je bila revidentova vloga izločena iz nadaljnjega postopka in ni bila obravnavana po vsebini, kar pomeni, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Zato je revizijsko sodišče odločilo v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se 2. in 3. točka izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 1865/2006-40 z dne 26. 3. 2008 razveljavita v delu, ki se nanaša na drugo tožnico S., d. o. o., ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških upravnega spora se v delu iz I. točke tega izreka pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbi prvotožeče in drugotožeče stranke (sedaj revident) zoper odločbo z dne 17. 7. 2006. S to je tožena stranka po opravljenem postopku javnega razpisa za dodelitev radijske frekvence za opravljanje radiodifuzije za prost radiodifuzni kanal za oddajno točko Ljubljana 3 na frekvenci 87,6 MHz radijsko frekvenco dodelila družbi B., d. o. o. Ponudba revidenta je bila izločena iz nadaljnjega postopka, ker po presoji tožene stranke ni ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije.

2. Prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da je revident v obvezni prilogi razpisne dokumentacije št. 7.7 v obrazcu „radijski/televizijski programi – pogoji in zahteve“ pod točko 5 b napačno vpisal minimalne deleže zvrsti programskih vsebin lastne produkcije tedensko v vsakem programu. Navedeni deleži lastne produkcije presegajo deleže celotne produkcije, ki jih je revident vpisal pod točko 5 a, kar ni mogoče, saj je lastna produkcija del celotne produkcije. Poleg tega vsota deležev lastne produkcije v tedenskem oddajnem času (ob upoštevanju deleža slovenske glasbe, ki šteje v lastno produkcijo) znaša 102 % tedenskega oddajnega časa, kar ravno tako ni mogoče. Deleže v točki 5 a in 5 b je bilo treba navesti glede na tedenski oddajni čas, kar pomeni, da je bil skupni imenovalec za deleže celotne in lastne produkcije 168 ur (tedenski oddajni čas).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo revident vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Prvostopenjskemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh tožbenih ugovorov, obrazložitev sodbe pa je tudi v nasprotju s podatki spisa. Poda svoje stališče glede pravilnosti izpolnjevanja obrazcev ob upoštevanju določil Zakona o medijih, Pravilnika o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije ter Navodil za izpolnjevanje obrazcev iz razpisne dokumentacije. Priglaša stroške postopka.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga, da se revizija zavrže zaradi neizpolnjevanja pogojev za njeno dovoljenost, podredno pa predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po presoji revizijskega sodišča je navedeni pogoj izkazan, ker gre v izpodbijani sodbi glede deležev lastne produkcije, ki jih morajo kandidati vpisovati v obrazce razpisne dokumentacije, za drugačno odločitev kot v zadevi U 1695/2005. Ker gre v obravnavani in citirani zadevi (U 1695/2005) za podobno dejansko in pravno stanje, je torej sodna praksa sodišča prve stopnje neenotna, Vrhovno sodišče pa o tem pravnem vprašanju še ni odločalo.

7. V obravnavani zadevi je bila revidentova vloga izločena iz nadaljnjega postopka izbire dobitnika radijske frekvence, ker naj bi v obrazec 5 b vpisal lastne deleže, ki presegajo delež celotne produkcije, kar naj bi bilo po oceni tožene stranke nelogično. Revident naj bi si napačno razlagal Navodilo za izpolnjevanje obrazca 5 b, ki je navedeno v opombi št. 6, ki pojasnjuje način izpolnjevanja obrazca 5 b, in se glasi: „Minimalni obseg zvrsti programskih vsebin lastne produkcije v tedenskem oddajnem času pomeni del minimalnega obsega vseh programskih vsebin tedensko iz točke 5 a.“ Glede na citirano Navodilo, ki je po svoji vsebini del materialnega prava, je po presoji revizijskega sodišča zmotno stališče tožene stranke in prvostopenjskega sodišča, da bi moral revident deleže posameznih programskih vsebin lastne produkcije v obrazcu 5 b navesti glede na obseg celotnega oddajnega časa, ki ga sestavljajo programske vsebine in neprogramske vsebine kot so oglasi in podobno. Če je namreč obseg programskih vsebin lastne produkcije del obsega vseh programskih vsebin, potem deleži programskih vsebin (iz obrazca 5 b) ne izražajo deležev v celotnem oddajnem času, ampak so odvisni od obsega programskih vsebin (iz obrazca 5 a).

8. Ker je citirano Navodilo del materialnega prava, je po presoji revizijskega sodišča v zadevi prišlo do zmotne uporabe materialnega prava. Zato je Vrhovno kot revizijsko sodišče reviziji ugodilo, ne da bi se opredeljevalo do ostalih revizijskih razlogov.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani tožene stranke in prvostopenjskega sodišča je bila revidentova vloga izločena iz nadaljnjega postopka in ni bila obravnavana po vsebini, torej se ni primerjala z drugimi vlogami po nadaljnjih razpisnih kriterijih, kar pomeni, da je bilo v zadevi nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

10. Zato je Vrhovno kot revizijsko sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, s sklepom ugodilo reviziji in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na revidenta, tudi glede stroškov upravnega spora na prvi stopnji, ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11. Ker bo sodišče v zadevi glede revidentove tožbe odločalo ponovno, je odločitev o stroških celotnega upravnega spora pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).