U-I-206/01

22. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Generalnega direktorja policije Marka Pogorevca na seji dne 22. novembra 2001

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5., 7., 16. in 20. člena Pravilnika o načinu in oblikah izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve v razmerju do policije na področju usmerjanja in nadzora policije in o pooblastilih delavcev, ki izvajajo nadzor nad delom policije (Uradni list RS, št. 78/99 in 68/01) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Pravilnika o načinu in oblikah izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve v razmerju do policije na področju usmerjanja in nadzora policije in o pooblastilih delavcev, ki izvajajo nadzor nad delom policije (v nadaljevanju Pravilnik). Določba 5. člena Pravilnika, ki Generalnemu direktorju policije nalaga redno poročanje o izvrševanju nalog policije, med drugim tudi o izvajanju posebnih preiskovalnih ukrepov, naj bi bila v nasprotju s 1., 2. in 5. členom Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98 in nasl. - v nadaljevanju ZPol), ker ne določa vsebine poročila. Pobudnik meni, da bi zadoščalo poročanje o vrsti, številu in področju uporabe posebnih preiskovalnih ukrepov.

Nejasna in neprecizna naj bi bila tudi določba 7. člena Pravilnika, ker ne opredeljuje pojma tekoči nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin v policijskih postopkih.

2.Določba 16. člena Pravilnika, ki delavcem Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo), pooblaščenim za opravljanje nadzora nad izvajanjem nalog policije, daje med drugim pooblastilo zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi policija, in zahtevati vpogled v dokumente, ki jih pri opravljanju svojih nalog pridobiva policija, naj bi bila v nasprotju z 2. členom ZPol, ki določa razmerje med Ministrstvom in policijo. Tako široka pooblastila naj bi bila zlasti sporna v zadevah, v katerih se dokazi zbirajo s tajnimi policijskimi ukrepi po 49. členu ZPol in posebnimi metodami in sredstvi po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Po mnenju pobudnika takšna ureditev omogoča zlorabo podatkov v politične namene in ovira kazenski postopek. Izvajanje takšnega nadzora naj bi posegalo v pristojnosti policije kot organa v sestavi, saj naj bi bil njegov namen v izvajanju politično- strateškega nadzora izvajanja nalog policije in usmeritev, ki jih policiji daje Minister ali Vlada, ne pa v preverjanju konkretnih zadev. Izvajanje posebnih preiskovalnih ukrepov je podvrženo notranjemu strokovnemu nadzoru in sodnemu nadzoru zakonitosti in utemeljenosti uporabe policijskih pooblastil. Izpodbijana ureditev naj bi bila zato v nasprotju z določbami ZKP, ki govorijo o ravnanju z gradivom, pridobljenim s tajnimi ukrepi. Po mnenju pobudnika je določba 16. člena Pravilnika tudi v nasprotju z 58. in 59. členom ZPol, ki za obdelavo in uporabo podatkov iz policijskih evidenc določa le policiste, ter v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99 in nasl. - v nadaljevanju ZVOP), ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo, zbirajo in posredujejo le na podlagi zakona.

3.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da izvrševanje pooblastil Ministrstva z zahtevo po vpogledu dokumentacije iz konkretnih postopkov predstavlja nezakonit nadzor nad delom policije in s tem posega v pravice, pravne interese in pravni položaj policije in njenega Generalnega direktorja. Navaja, da v pobudi ne zastopa interesov policije, temveč svoj osebni pravni interes. Meni, da bi ga zaradi uresničevanja nezakonitih določb Pravilnika lahko doletela kazenska ali civilna odgovornost. Dopustitev izdajanja osebnih podatkov bi bila v nasprotju z ZPol in ZVOP in bi ga lahko pripeljala do kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 154. členu Kazenska zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Zatrjuje, da je kot vodja policije dolžan skrbeti za zakonito in strokovno delo policije, za kar tudi odgovarja s svojim položajem. Pri tem se sklicuje na stališče, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v odločbi št. U-I-383/98 z dne 21. 9. 2000 (Uradni list RS, št. 100/2000 in OdlUS IX, 210).

4.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev neustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

5.Marko Pogorevc vlaga pobudo kot Generalni direktor policije, ki je organ v sestavi Ministrstva. Generalni direktor policije vodi policijo in je za svoje delo odgovoren Ministru (5. člen ZPol). V funkciji predstojnika državnega organa je nosilec njegovih pristojnosti, ne pa subjekt pravic in obveznosti. Ustavno sodišče je že večkrat sprejelo stališče, da državnim organom ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje določb predpisov, ki urejajo njihov lastni položaj oziroma pristojnosti (sklep št. U-I- 272/95 z dne 16. 2. 1996, OdlUS V,20, odločba št. U-I-224/96 z dne 22. 5. 1997, Uradni list RS, št. 36/97 in OdlUS VI, 65, odločba št. U-I-307/94 z dne 14. 5. 1998, Uradni list RS, št. 42/98 in OdlUS VII, 84). Izpodbijane določbe Pravilnika policiji nalagajo posredovanje določenih podatkov Ministrstvu za notranje zadeve, kar naj bi bilo v nasprotju z 2. členom ZPol in v nasprotju z ZVOP. Pooblastilo Ministrstva zahtevati določene podatke od policije izhaja iz njegove funkcije usmerjanja in nadzora nad delom policije, ki mu jo daje 2. člen ZPol. Gre torej za določbe, ki urejajo razmerje med Ministrstvom in organom v njegovi sestavi, ki sta oba zavezana varovati osebne podatke v skladu z Ustavo in Zakonom. Kot take ne posegajo v pravice, pravne interese ali pravni položaj državnega organa ali njegovega predstojnika, temveč v njegove pristojnosti. Za presojo takšnih določb pa predstojniku državnega organa ni mogoče priznati pravnega interesa.

6.V odločbi št. U-I-383/98, na katero se sklicuje pobudnik, je Ustavno sodišče Ministru za notranje zadeve priznalo pravni interes za izpodbijanje določbe predpisa, ki naj bi pomenila protiustavno izvajanje nadzora nad delom Ministra. Šlo je za predpis, ki se je nanašal na razmerje med zakonodavno in izvršilno vejo oblasti, Ustavno sodišče pa je pri odločitvi o pravnem interesu izhajalo iz položaja in odgovornosti, ki ju ima Minister po Ustavi in zakonodaji nasproti Državnemu zboru. Obravnavani primer je drugačen. Izpodbijani Pravilnik ureja razmerja med Ministrstvom in organom v njegovi sestavi, torej razmerja znotraj Ministrstva. Pred Državnim zborom in Vlado predstavlja organ v sestavi Minister (31. člen Zakona o upravi, Uradni list RS, št. 67/94 in nasl. - ZUpr). Po 17. členu Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in nasl. - ZVRS) so ministri odgovorni za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti. Subjekt odgovornosti za delo organov v sestavi nasproti Vladi in Državnemu zboru je torej minister. Zgolj z navedbo, da bi ga izvrševanje domnevno nezakonitih določb Pravilnika lahko privedlo do kazenske ali civilne odgovornosti, pa pobudnik tudi ne izkazuje pravnega interesa. Po mnenju Ustavnega sodišča ni možnosti, da bi pobudnik zaradi izvrševanja tega Pravilnika kazensko ali civilno odgovarjal.

7.Ker izpodbijane določbe ne posegajo neposredno v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić