Jedro

Če je delodajalec pravna oseba, ga zastopa pri urejanju delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9.6.2003, plačilo plače za čas od 10.6.2003 do 30.6.2003 z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odvodom davka in prispevkov in plačilo zneska 4,310.000 SIT iz naslova odhodnine ob sporazumnem prenehanju delovnega razmerja oziroma sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice v smislu določb 110. člena in 1. alinee prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, 42/02) in da je tožena stranka tožnici zakonito izredno odpovedala delovno razmerje, ko med strankama v sporu še ni prišlo do sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi predhodnega poziva tožene stranke v zvezi z nujnostjo zmanjšanja števila zaposlenih delavcev.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9.6.2003 zakonita.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker sta jo podpisali R. K., vodja oddelka in D. Z., direktorica sektorja, za kateri tožena stranka ni dokazala, da bi imeli pisno pooblastilo za podajo takšne odpovedi. Zato se šteje, da sta tožnici izredno odpoved podali nepristojni osebi, zaradi česar odpoved ne more imeti pravnega učinka. Ker materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, saj lahko odpoved pogodbe o zaposlitvi poda le zakoniti oziroma statutarni zastopnik delodajalca ali od njega pisno pooblaščena oseba, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem v skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Če je delodajalec pravna oseba, v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZDR nastopa pri urejanju delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi v njegovem imenu njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba.

Ker razen gornje določbe ZDR ne ureja zastopanja, se glede na določbe 1. odstavka 11. člena ZDR, o uporabi splošnih pravil civilnega prava, za opredelitev zastopnika delodajalca uporabljajo določbe zakona, ki ureja status delodajalca, glede zastopanja in pooblastila pa določbe 69. do 79. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/01).

Ob takšni ureditvi zastopanja delodajalca je sodišče materialno pravo pravilno uporabilo, ko je ugotovilo, da sta odpoved pogodbe o zaposlitvi v imenu tožene stranke lahko pravno veljavno podpisali direktorica sektorja za kadrovske posle D. Z. in vodja oddelka R. K., saj v postopku pred nižjima sodiščema tožnica ni trdila, da za podpis pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nista bili pooblaščeni.

Revizijske navedbe, da direktorica kadrovskega sektorja in njena sodelavka naj ne bi imeli ustreznega pooblastila za podpis izredne pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pomenijo očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tega razloga pa v reviziji ni mogoče uveljavljati, saj revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP), okoliščin v zvezi s 372. členom ZPP pa revidentka ne navaja.

Ob materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje določbe ZDR o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravilno uporabilo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.