Jedro

Pojem spremembe stanovanja je dejstvo in ga ni mogoče domnevati zgolj na podlagi tega, da stranki sodno pisanje večkrat ni bilo uspešno vročeno.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 22.10.1998 se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točkah 1, 2 in 4. Pritožba zoper 3. točko izpodbijanega sklepa se zavrne in izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Pritožbama zoper sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 453/97 z dne 2.10.1997, z dne 11.2.1998 in z dne 25.2.1998 se ugodi in se izpodbijani sklepi razveljavijo ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 2.10.1997 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da v tej pravdni zadevi postopek miruje od 2.10.1997 dalje. Ker nobena izmed pravdnih strank v štirih mesecih ni predlagala nadaljevanja, je dne 11.2.1998 sklenilo, da se šteje tožba za umaknjeno in ustavilo postopek. 25.2.1998 je prvo sodišče izdalo sklep, s katerim je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 41.310,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v 15-ih dneh pod izvršbo. Tožnik se je zoper navedene sklepe pritožil dne 1.10.1998, nato pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 22.10.1998 zavrglo kot prepozni pritožbi tožnika zoper sklepe prvega sodišča z dne 25.2.1998 o stroških postopka. S tretjo točko izpodbijanega sklepa je prvo sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe za zahtevo za odločitev in ustavitev izvršbe po sklepu tega sodišča z dne 25.2.1998, opr. št. III P 453/97. S četrto točko izpodbijanega sklepa pa je zavrnilo tudi predlog za oprostitev plačila stroškov postopka.

Zoper sklep z dne 22.10.1998 se pritožuje tožnik, ki izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga ter sodišču predlaga, naj razveljavi naslednje sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani: III P 453/97 z dne 2.10.1997, III P 453/97 z dne 11.2.1998, III P 453/97 z dne 25.2.1998 ter III P 453/97 z dne 22.10.1998. Poleg tega vnovič predlaga, naj se predlogu za popolno oprostitev plačila stroškov ugodi, obenem pa smiselno zahteva naj se zadeva dodeli drugemu sodniku. Pritožnik v obširni pritožbi navaja, da smatra izpodbijani sklep za protiustaven in nezakonit ter zanj do skrajnosti žaljiv. V nadaljevanju nadrobno izraža svoj gnev do sodstva, ki naj bi z odločitvami v predmetni zadevi kršilo njegove pravice in temeljne svoboščine ter navaja, da ni prejel ne pismenega odpravka sklepa z dne 2.10.1997, ne vabila na prvi narok za glavno obravnavo, ne sklepa z dne 11.2.1998, kakor tudi ne sklepa z dne 25.2.1998. Pritožnik trdi, da nikoli ni spremenil stalnega prebivališča, zatorej se tudi niso stekli pogoji za vročanje preko sodne deske. Vsi sklepi in sodni akti, bi mu morali biti vročeni na naslov xx.. Nadalje prvostopni sodnici očita pristranost, celo storitev kaznivega dejanja in povezanost z organiziranim političnim kriminalom ter zahteva njeno izločitev, kar v tej fazi postopka smiselno pomeni, naj pritožbeno sodišče zadevo vrne drugemu sodniku.

Pritožba zoper sklep z dne 22.10.1998 je delno utemeljena; pritožbi zoper sklepe z dne 2.10.1997, z dne 11.2.1998 in z dne 25.2.1998 pa sta v celoti utemeljeni.

Odločilno vprašanje, s katerim se je ukvarjalo pritožbeno sodišče, je, ali so se v obravnavani zadevi stekli pogoji za vročanje po določilu 2. odstavka 145. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Če stranka med postopkom spremeni stalno prebivališče ali stanovanje in tega ne sporoči sodišču, pa vročevalec ne more zvedeti za kraj oziroma stanovanje, kamor se je odselil, se vse nadaljnje vročitve opravijo z nabitjem na sodno desko. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi navedeni pogoji niso bili izpolnjeni. Pritožnik oporeka ugotovitvi, da je spremenil stalno prebivališče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz poizvedb izhaja, da je tožnik še vedno prijavljen na naslovu xx.. Res je sicer, da za uporabo 145. člena ZPP ni bistveno, kje je stranka formalno prijavljena, marveč to, kje se dejansko nahaja in kjer ji je sodno pisanje tudi možno vročiti, torej - kje je njeno stanovanje. Pritožnik pa zatrjuje, da ni spremenil niti stanovanja in bi mu bilo potrebno pisanja vročati na naslovu xx.. Dejstvo, da so se v tem postopku pojavile težave z vročanjem tožeči stranki, še ni dovoljšen razlog za domnevo, da je tožnik spremenil stanovanje. Še več, nesporno je, da je tožnik izpodbijani sklep z dne 22.10.1998 prejel prav na naslovu xx., kar dokazuje povratnica v spisu. Že iz tega izhaja, da se tožnik ni preselil drugam in torej tudi ni bil dolžan, niti ni mogel, sodišču sporočiti spremembe naslova. Vsled tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji za vročanje z nabitjem na sodno desko. Ker je sodišče prve stopnje tožniku sodna pisanja vročalo z nabitjem na sodno desko, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni, ni mogoče šteti, da so bili izpodbijani sklepi pritožniku pravilno vročeni. Zaradi tega rok za pritožbo ni začel teči, kar posledično pomeni, da pritožbi nista prepozni in ju prvo sodišče ne bi smelo zavreči. Sodišče prve stopnje je kot prepozni zavrglo pritožbi z dne 1.10.1998 (točki 1 in 2 izpodbijanega sklepa). Iz zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep z dne 22.10.1998 v tem delu razveljavilo.

Pravilna pa je odločitev prvega sodišča, ko je s 3. točko zavrglo zahtevo za ustavitev izvršbe. Le-ta je namreč brezpredmetna, saj je ustavitev ali odlog izvršbe možno zahtevati le v izvršilnem postopku.

Predmetni postopek pa je pravdni postopek in na opravilno številko le-tega se tožnik v zahtevi tudi sklicuje. Ker torej taka zahteva v pravdnem postopku ni predvidena, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je kot nedovoljno zavrglo.

Ker je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožb (točka 1 in 2 izpodbijanega sklepa) razveljavilo, je bilo potrebno o le-teh odločiti. Odločilno vprašanje, ki ga je pritožbeno sodišče obravnavalo že zgoraj, je bistvenega pomena tudi za odločitev o pritožbah zoper sklepe z dne 2.10.1997, z dne 11.2.1998 in z dne 25.2.1998. S sklepom, ki ga je prvo sodišče izdalo 2.10.1997, je ugotovilo, da postopek odtlej miruje. Pogoje za mirovanje postopka določa 216. člen ZPP. Stranka lahko mirovanje predlaga le v primeru, če druga stranka na narok ne pride, pa je bila pravilno vabljena. Iz razlogov, ki jih pritožbeno sodišče na tem mestu ne ponavlja, tožnik ni bil pravilno vabljen. Zategadelj tudi niso bili izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka in je bilo potrebno sklep z dne 2.10.1997 razveljaviti. Posledično, pa tudi zaradi tega ker tožnik za slednji sklep sploh ni vedel in torej ni mogel niti predlagati nadaljevanja postopka, je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep z dne 22.1.1998, s katerim je prvo sodišče postopek ustavilo. To pa pomeni, da postopek še ni končan in je vsled tega tudi izdaja sklepa o stroških z dne 25.2.1998 preuranjena ter je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep s tega dne.

S 4. točko izpodbijanega sklepa z dne 22.10.1998 je prvo sodišče predlog tožnika za popolno oprostitev plačila stroškov postopka zavrnilo, ker takega predloga ni mogoče podati po zaključenem pravdnem postopku. Ker pa pravdni postopek, kot rečeno, še ni zaključen, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi 4. točko izpodbijanega sklepa.

Pritožbeno sodišče je tako iz vseh navedenih razlogov razveljavilo naslednje sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III P 453/97: z dne 22.10.1998 (1., 2. in 4. točka), z dne 2.10.1997, z dne 11.2.1998 in z dne 25.2.1998. Zadeva je tako vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeno sodišče v zvezi s tem še poudarja, da ne vidi razlogov, da bi se nova glavna obravnava opravila pred drugim senatom. Prvo sodišče bo moralo stranke vnovič povabiti na narok za glavno obravnavo in le-to opraviti, obenem pa naj prvo sodišče odloči tudi o zahtevi tožnika za popolno oprostitev plačila stroškov postopka.