Jedro

Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da bi moral sklep o preiskavi vsebovati "poglobljeno analizo zbranega dokaznega gradiva" presega okvire določb 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP, po katerih je treba le navesti okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma in že zbrane dokaze, ne pa jih analizirati.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. T.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S pravnomočnima sklepoma navedenima v uvodu te sodbe, je bila zoper obd. T.K. uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma, da je storila dve kaznivi dejanji nevestnega gospodarjenja po 1. in 4. točki 227. člena KZ RS - 77. Zagovornik obdolženke je zoper sklepa vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), češ da v izreku sklepa preiskovalnega sodnika opisani dejanji nimata vseh znakov kaznivega dejanja in ker v obrazložitvi niso navedeni razlogi o dejstvih in okoliščine, iz katerih bi izhajal utemeljen sum, da je obdolženka storila očitani ji kaznivi dejanji niti ni "poglobljene analize zbranega dokaznega gradiva". V sklepu senata naj bi se zmotno trdilo, da pritožba ni obrazložila, zakaj šteje, da sklep o preiskavi ni "sklepčen" oziroma ni sestavljen v skladu s 3. odstavkom 168. člena ZKP, da brez potrebe navaja, da obdolženka ni bila pooblaščena za sklepanje obravnavanih pogodb, saj to ni znak kaznivega dejanja in "splošno" navaja, da ni upoštevala povečanega rizika poslovanja v času moratorija, ko je bivša skupna država SFRJ razpadala. Predlaga, da se izpodbijani sklep preiskovalnega sodnika spremeni tako, da se zahteva za preiskavo zavrne, sklep senata pa razveljavi. Predlaga tudi, da se izvršitev sklepa o preiskavi odloži oziroma prekine.

Vrhovni državni tožilec je mnenja, da zahteva ni utemeljena.

Zahteva zagovornika za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Njena trditev, da dejanji, kot sta opisani v izreku sklepa o preiskavi, nimata vseh znakov kaznivega dejanja nevestnega gospodarjenja po 127. členu KZ RS - 77, je tako nekonkretizirana, ker ne pove, katerega znaka kaznivega dejanja opis ne vsebuje, da tega dela zahteve niti ni mogoče preizkusiti.

Trditev v zahtevi, da v obrazložitvi sklepa o preiskavi niso navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum o storitvi kaznivih dejanj in ni ocene dokazov, ni točna. Na 3 strani izpodbijanega sklepa se navajajo dokazi (uradni zaznamki o razgovorih kriminalistov z vodilnimi osebami oškodovane gospodarske družbe in drugimi ter zahtevama za preiskavo priloženi listinski dokazi), iz katerih izhaja funkcija in delokrog obdolženke v tej gospodarski družbi ter način storitve kaznivih dejanj. Stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da bi moral sklep o preiskavi vsebovati "poglobljeno analizo zbranega dokaznega gradiva" presega okvire določb 1. odstavka 169. člena v zvezi s 3. odstavkom 168. člena ZKP, po katerih je treba le navesti okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma in že zbrane dokaze, ne pa jih analizirati. Po oceni vrhovnega sodišča je sklep preiskovalnega sodnika zadostil predpisanim zahtevam o vsebini sklepa o preiskavi.

Zahteva za varstvo zakonitosti zmotno očita sklepu senata, da je nepravilno povzel vsebino pritožbe zagovornika zoper sklep o preiskavi. Pritožba na l. št. 85. in 86. res ni opredelila, katerih že zbranih dokazov in katerih okoliščin za utemeljenost suma izpodbijani sklep preiskovalnega sodnika ni navedel. Stališče, da prekoračitev pooblastil ni znak kaznivega dejanja, je zmotno, ker je eden od znakov obravnavanih kaznivih dejanj lahko tudi kršitev določb samoupravnega splošnega akta, ki zadevajo upravljanje družbenih sredstev.

Pomen povečanega rizika pri nakupih deviz na območju drugih republik bivše skupne države po razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije je v izpodbijanih sklepih dovolj jasno opredeljen in povezan s stališčem, da bi morala obdolženka zaradi tega pridobiti trdna in učinkovita jamstva, da bodo prodajalci deviz izpolnili svoje obveznosti.

Ker je vrhovno sodišče o zahtevi za varstvo zakonitosti odločilo v kratkem času po njeni vložitvi, je odločitev o predlogu za odložitev preiskovalnih dejanj oziroma prekinitev preiskave brezpredmetna.