Jedro

Neutemeljena pa je pritožba zagovornika tudi v delu, ko graja odločbo o kazenskih sankcijah. Obdolženčevo priznanje krivde namreč sodišča ne zavezuje, da pri odmeri kazni uporabi omilitvena določila, kot je to razbrati iz pritožbenih navajanj. Glede na to, da obdolženec, poučen o nepreklicnosti in pravnih posledicah, storitev kaznivega dejanja iz koristoljubnosti priznal, pa so pritožbene trditve v smeri, da obdolženec obravnavano dejanje ni storil zaradi plačila (kot se mu je očitalo in kar je tudi priznal), temveč izključno zaradi dobrosrčnosti in ker je želel pomagati turškim državljanom, brez teže.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega C. U. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi C. U. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega C. U. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlje države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) za kar mu je izreklo kazen 3 leta in 2 meseca zapora ter denarno kazen 20 dnevnih zneskov po 73,00 EUR za dnevni znesek, skupaj torej 1.460,00 EUR. V kolikor se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska izrečene denarne kazni določilo 1 dan zapora. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče obdolžencu v izrečeno kazen zapora štelo čas prestajanja pripora.

V skladu s prvim odstavkom 48.a člena KZ-1 je bila obdolžencu izrečena tudi stranska kazen izgon tujca z ozemlja Republike Slovenije za čas 4 let. Prav tako je bil obdolžencu v skladu s prvim odstavkom 73. člena KZ-1 izrečen tudi varnostni ukrep odvzema predmetov, v skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP pa je bil obdolženec oproščen povrnitve in plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP pa se nagrada in potrebni izdatki obdolžencu po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika izplačajo iz proračunskih sredstev.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki je v pritožbi navedel, da sodbo prvostopnega sodišča izpodbija v celotnem obsegu zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izrečeno zaporno kazen zniža in da ga oprosti tudi plačila sodne takse.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka uveljavlja pritožnik, ker bi naj iz prve strani izpodbijane sodbe izhajalo, da bi naj v zadevi sodila sodnica M. K.. Ker sodnica s takšnim imenom ne obstaja je po oceni zagovornika izpodbijana sodba nezakonita in bi jo bilo potrebno razveljaviti.

5. S pritožnikom pa nikakor ni mogoče soglašati. Izpodbijana sodba je namreč povsem jasna in razumljiva, iz zapisnika naroka za izrek kazenske sankcije in razglašene sodbe, pa tudi vseh ostalih podatkov v spisu pa nedvomno izhaja, da je v zadevi sodila sodnica M. K.. Pa tudi v primeru, v kolikor bi v pisnem izvodu sodbe, ki jo je prejel zagovornik dejansko prišlo do očitne pisne napake – zamenjave črke pri imenu sodnice, to še nikakor ne pomeni, da je sodba zaradi tega nejasna in protizakonita. Sicer pa je v kazenskem postopku lahko podana le bistvena kršitev določb kazenskega postopka in ne kršitev pravdnega postopka, kar v točki 4 svoje pritožbe uveljavlja obdolženčev zagovornik.

6. Neutemeljena pa je pritožba zagovornika tudi v delu, ko graja odločbo o kazenskih sankcijah. Obdolženčevo priznanje krivde namreč sodišča ne zavezuje, da pri odmeri kazni uporabi omilitvena določila, kot je to razbrati iz pritožbenih navajanj. Glede na to, da obdolženec, poučen o nepreklicnosti in pravnih posledicah, storitev kaznivega dejanja iz koristoljubnosti priznal, pa so pritožbene trditve v smeri, da obdolženec obravnavano dejanje ni storil zaradi plačila (kot se mu je očitalo in kar je tudi priznal), temveč izključno zaradi dobrosrčnosti in ker je želel pomagati turškim državljanom, brez teže. 7. Preizkus odločbe o kazenskih sankcijah je tako pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ustrezno ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na odmero vrste in višine kazenske sankcije, to je zlasti težo in okoliščine storjenega kaznivega dejanja, kot tudi stopnjo krivde obdolženca, ter jo obdolžencu, upoštevaje vse že navedeno, izreklo povsem primerno zaporno kazen in tudi primerno stransko kazen. Tako zaporna kazen, kot tudi stranska denarna kazen, sta bili obdolžencu izrečeni ob obilnem upoštevanju olajševalnih okoliščin, tudi vseh tistih, ki jih v pritožbi ponovno izpostavlja obdolženčev zagovornik. Sodišče je kot olajševalne okoliščine upoštevalo tudi skrbi za 8 nepreskrbljenih otrok, pa tudi obdolženčevo priznanje in obžalovanje in motive, ki bi ga naj vodili pri storitvi obravnavanega kaznivega dejanja. Pa tudi okoliščina, da obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan je pri izrečeni kazni tudi po oceni pritožbenega sodišča prišla dovolj do izraza, saj je sodišče prve stopnje upoštevaje težo in način izvršitve obravnavanega kaznivega dejanja obdolžencu izreklo zaporno kazen na spodnji meji predpisane, kot je to sicer obširno pojasnjeno tudi v točki 6 izpodbijane sodbe. Upoštevaje vse navedeno, ko tudi po oceni pritožbenega sodišča torej za izrek milejše kazenske sankcije iz razlogov, ki jih je v svoji sodbi navedlo že prvostopno sodišče, ni prav nobene podlage in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo vloženo zoper odločbo o kazenskih sankcijah zavrniti kot neutemeljeno.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (391. člen ZKP).

9. Iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče obdolženca, ki se nahaja v priporu in bo moral na prestajanje zaporne kazni oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).