Jedro

Taksna obveznost za tožbo je nastala 24.6.2004, ko je tožnik vložil tožbo. Nalog – opomin za plačilo sodne takse je bil izdan 29.6.2004. Po vložitvi zahteve za odmero sodne takse je sodišče prve stopnje 23.7.2004 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena 17.8.2004. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2005 ter je nastopilo 1.1.2007, saj v tem času ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče tožniku odmerilo sodno takso za tožbo v višini 800 točk in za opomin v višini 250 točk, pri čemer je vrednost točke na dan nastanka obveznosti znašala 19,00 tolarjev.

Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijane odločbe navedlo, da je tožnik po prejemu naloga-opomina za plačilo takse za tožbo in opomin zahteval izdajo odločbe o odmeri takse. Prvostopno sodišče je odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za tožbo na podlagi 1. odstavka tarifne številke 27 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/04, 115/06 in 140/06) v vrednosti 800 točk in za opomin po tarifni številki 37 ZST v vrednosti 250 točk. Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je nastala z dnem vložitve tožbe (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST). Ker ob vložitve tožbe dne 23.6.2004 tožnik takse ni plačal, je dolžan plačati tudi takso za opomin. Tožnik v pritožbi navaja, da v skladu s 4. odstavkom 105. člena Zakona o urejanju prostora plača odškodnino in stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, razlastitveni upravičenec in predlaga pritožbenemu sodišču, da postopa v skladu s 1. in 2. odstavkom 22. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ter 5. alinejo 1. odstavka 23. člena ZUstS v skladu s 46. členom Poslovnika Ustavnega sodišča ter 15. in 22. členom Ustave Republike Slovenije.

Pritožba je utemeljena.

Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče presodilo, da je po samem zakonu nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava.

Po 1. odstavku 9. člena ZST pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati (relativni zastaralni rok). ZST v 2. odstavku 9. člena določa, da zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (absolutni zastaralni rok).

V skladu s 4. členom ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost za vlogo nastane takrat, ko se vloga izroči (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST), za sodno odločbo pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe (2. točka 2. odstavka 4. člena ZST).

V obravnavanem primeru je zaradi poteka zastaralnega roka po 1. odstavku 9. člena ZST zastarala pravica zahtevati plačilo sodne takse za tožbo in opomin.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo dne 24.6.2004, ko je v skladu s 4. členom ZST tudi nastala taksna obveznost za tožbo. Nalog-opomin za plačilo sodne takse je bil izdan dne 29.6.2004 in ga je tožnik prejel dne 1.7.2004. Na podlagi zahteve tožnika je prvostopno sodišče dne 23.7.2004 izdalo izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena dne 17.8.2004. Relativno zastaranje je tako pričelo teči dne 1.1.2005 ter je nastopilo dne 1.1.2007. Ker v času od 1.1.2005 do 1.1.2007 v postopku ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje, namenjeno izterjavi sodne takse, je zaradi poteka zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST dne 1.1.2007 zastarala tudi pravica terjati plačilo sodne takse za tožbo in opomin.

Glede na to, da je zaradi poteka zakonsko določenih rokov nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.