Jedro

V obravnavanem primeru ne gre za primer, ko izvedenec svoje naloge ne bi opravil skladno s sklepom sodišča, temveč za primer, ko je glede na podane pripombe, v zvezi z načinom vrednotenja nepremičnine po obogatitvenem principu, moral izdelati dopolnitev mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu in cenilcu za gradbeno stroko A. A. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado v skupnem bruto znesku 320,67 EUR. Odločilo je, da se nakazilo vrednosti izvrši iz predujma, ki ga je založila tožena stranka.

2. Zoper sklep se pritožujeta toženca, ki menita, da izvedenec ni upravičen do nagrade za dopolnitev izvedeniškega mnenja. To ni bilo izdelano na podlagi dodatnih vprašanj, temveč je zgolj posledica dejstva, da izvedenec ni spoštoval sklepa sodišča z 20. 1. 2015. Ustno zaslišanje izvedenca je le potrdilo trditev tožencev, da izvedencu ni jasno, kaj mu je bilo naloženo s prvim sklepom. Izvedenec napak osnovnega mnenja z dopolnitvijo ni odpravil, saj je še vedno ocenjeval vsako etažo posebej, torej posebej tudi mansardno stanovanje pred in po adaptaciji. V dopolnilnem mnenju so za izračun vrednosti uporabljeni različni pristopi. Mnenje je napačno tudi zato, ker analizirani podatki kažejo, da izvedenec nima realne predstave o tem, kje se nepremičnina tožencev nahaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveni del pritožbenih navedb predstavljajo pomisleki o strokovni ustreznosti izvedeniškega mnenja. Gre torej za pripombe na izvedeniško mnenje, ki za odločanje o pravici izvedenca do nagrade in stroškov niso pravno relevantne.

5. Sodni izvedenec je za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP, in sicer takrat, ko izdela izvedeniško mnenje. Izpolnitev naloge sodišča utemeljuje pravico do nagrade in povračila stroškov, o čemer je pritožbeno sodišče že odločilo s sklepom II Cp 616/2014 s 23. 4. 2014. Glede na navedeno na strokovne očitke o izvedeniškem mnenju ne bo odgovarjalo, se pa bo do njih moralo opredeliti sodišče prve stopnje.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da izvedenec mnenja ni naredil skladno s sklepom sodišča, ki mu je naložilo cenitev nepremičnine na podlagi obogatitvenega principa. Izvedenec je ta princip uporabil, pri oceni pa je upošteval ločeno obravnavo mansarde in preostalega dela stanovanjske hiše. Ker tak način vrednotenja toženi stranki ni ustrezal, je bila naknadno izdelana dopolnitev mnenja, izvedenec je bil tudi ustno zaslišan, pri čemer je pojasnil razloge za ločeno vrednotenje posameznih delov stanovanjske zgradbe. Ne gre torej za primer, ko izvedenec svoje naloge ne bi opravil skladno s sklepom sodišča, temveč za primer, ko je glede na podane pripombe, v zvezi z načinom vrednotenja nepremičnine po obogatitvenem principu moral izdelati dopolnitev mnenja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih ter izvedencu priznalo nagrado za dopolnitev zahtevnega izvedeniškega mnenja. Ker je izvedenec mnenje podal tudi ustno na naroku, mu v skladu s prvim in drugim odstavkom 52. člena citiranega pravilnika pripada še nagrada za pripravo in ustno podajanje izvida in mnenja.

7. Ker pritožnika višine odmerjene nagrade ne grajata, druge pritožbene navedbe pa niso utemeljene, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.