Jedro

Nedokazano je, da je bil tožnik opozorjen na pravno in ekonomsko naravo podrejene obveznice, funkcijo takšnega instrumenta pri krepitvi kapitala banke, finančno poslovanje, kapitalsko ustreznost in bonitetno oceno banke (navedeno bistveno vpliva na varnost njegove naložbe) ali razloge, zaradi katerih je vlagatelj pri takšni naložbi izpostavljen večjemu tveganju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 1.855,62 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožnik je zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o nakupu podrejenih obveznic, ki jih je izdala pravna prednica toženke,1 in vrnitev zneska 300.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je zahtevku tožnika ugodilo tako, da je ugotovilo ničnost pogodbe (I. točka izreka) in toženki naložilo plačilo 300.000 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe (II. točka izreka), zavrnilo pa je zahtevek, ki se je nanašal na dodatne zamudne obresti (III. točka izreka). Odločilo je, da mora toženka tožniku povrniti njegove pravdne stroške (IV. točka izreka). Obrazložilo je, da je bil tožnik opozorjen na lastnosti podrejene obveznice, ki bi bile za tožnika relevantne v primeru stečaja banke. Ni pa toženka pred tožnikovim podpisom Izjave o nameravanem vpisu in vplačilu obveznic (v nadaljevanju Izjava) tožniku predstavila (ali jih izročila) Pogojev in značilnosti ponudbe novoizdanih obveznic (v nadaljevanju Pogoji) ali Sklepa o izdaji podrejenih obveznic (v nadaljevanju Sklep), iz česar bi lahko tožnik razbral, da podrejena obveznica predstavlja podrejen dolg banke, da je zato za imetnika obveznice to slabša terjatev, kot so depoziti ali navadne obveznice, in da je zaradi te podrejene narave dolga naložba v podrejene obveznice bolj tvegana.

Pritožbeni postopek

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka in navaja, da iz zapisa v Izjavi izhaja, da je tožnik Pogoje prejel in je z njimi seznanjen. Izjavljanje tožnika, da Pogojev ni prejel, je tožniku v korist. Tožnik je sam izpovedal, da mu je predstavnica toženke pogoje ustno povzela oziroma jih brala iz pisnega dokumenta. Tožniku so bila predstavljena vsa tveganja. Ni logično, da bi tožnik prejel Obvestilo potencialnim vpisnikom obveznic (v nadaljevanju Obvestilo) po vplačilu. Med datumom Obvestila in vpisom je preteklo 9 dni. Napačen je zaključek sodišča, da informacij o podrejenosti osebna bančnica ne bi dajala, če bi tožnik pred podpisom Izjave prejel Pogoje. Poleg pisnih pogojev posla se stranki vedno tudi ustno pogovorita o bistvenih elementih posla. Priča A. A. (osebna bančnica) je izpovedala, da so morali pogoje in značilnosti ponudbe stranki izročiti po navodilih ter da so stranki bili pogoji in značilnosti ponudbe predstavljeni. Podpis na Izjavi predstavlja sprejem ponudbe in ne ustvarja obveznosti za banko. Sodišče je ravnalo arbitrarno in ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.

3.Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik na sestanku pri toženki 3. 6. 2009, ko je tudi podpisal Izjavo, s katero se je zavezal k nakupu podrejenih obveznic. Bančna referentka ga je opozorila na tveganje v primeru stečaja banke. Pritožbeno sporno je, ali je tožnik že pred obiskom banke prejel Pogoje, Sklep ali Obvestilo (iz njih namreč izhajajo vsa potrebna pojasnila o podrejenih obveznostih) in ali je bančna referentka ta tveganja ustno pojasnila tožniku na sestanku.

Seznanjenost tožnika z Obvestilom in Pogoji

6.Zapis v Izjavi, da je tožnik prejel Pogoje, je le en izmed dokazov, na podlagi katerih sodišče ugotavlja dejansko stanje v obravnavani zadevi. Kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo predvsem v 54. točki obrazložitve, na podlagi drugih izvedenih dokazov izhaja, da tožnik Pogojev pred sestankom s toženko (ali med njim) ni prejel. Sodišče je to dejstvo ugotovilo na podlagi zaslišanja tožnika, ki je v bistvenem delu skladno tudi z izpovedbo bančne referentke: na sestanku slednja Pogojev ni izročila tožniku, da bi jih bančna referentka imela pri sebi in jih natančno predstavila tožniku ali da bi jih tožnik prejel pred sestankom, pa toženka ni uspela dokazati. Toženka namreč ni predložila internih navodil, po katerih naj bi referenti strankam predstavljali podrejene obveznice, zato ni mogoče preveriti, ali so ta navodila vsebovala celotno vsebino Pogojev ali zgolj opozorilo na nekatera tveganja.

7.Pritožba tudi ne uspe izpodbiti zaključka, da tožnik Obvestila in Pogojev ni prejel pred obiskom banke oziroma pred podpisom Izjave. Sodišče se je glede tega natančno in celovito opredelilo v 63., 64., 65. in 66. točki obrazložitve: ugotovilo je, da je toženka po sprejetju Sklepa neposredno od bančnih referentov pridobila informacije o morebitnih zainteresiranih osebah,2 Obvestila pa niso pošiljali referenti sami, ampak je to počel drug sektor. Povsem razumljivo je, da je tak proces trajal nekaj dni in da Obvestilo potencialnim vpisnikom ni bilo poslano takoj po sestavi. Glede na obdobje med sestavo Obvestila in obiska tožnika pri toženki (9 dni) bi bilo možno, da bi tožnik po pošti Obvestilo prejel prej, vendar toženka tega ni uspela dokazati.3 Nenazadnje tega, da je Obvestila in Pogoje prejel, tožnik ni tajil, prepričljivo pa je izpovedal, da jih je po pošti prejel šele po podpisu Izjave. Če bi tožnik Obvestilo in Pogoje prejel pred sestankom pri toženki, bi verjetno pogovor s toženko potekal drugače (tožnik bi se zanimal za nakup podrejenih obveznic, lahko bi imel konkretna vprašanja … vendar iz nobenega dokaza ne izhaja, da bi sestanek z bančno referentko potekal zaradi tožnikove predhodne seznanjenosti z možnostjo nakupa podrejenih obveznic).4

Vsebina danih pojasnil

8.Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bilo tožniku ustno pojasnjeno zgolj to, da v primeru stečaja banke ne bi dobil povrnjenega vplačanega denarja oziroma bi bil poplačan šele po poplačilu navadnih upnikov. Takšno opozorilo sicer zajema eno od možnih posledic podrejenosti, vendar samo po sebi ne predstavlja zadostne razlage narave in tveganj podrejene obveznice. Banka mora potrošniku pojasniti, kaj podrejena obveznica sploh je, v čem se razlikuje od hranilne vloge in navadne obveznice (posebno ob dejstvu, da tožnik pred nakupom podrejenih obveznic ni investiral niti v navadne obveznice in da je želel povsem varno naložbo), kaj pomeni podrejen vrstni red poplačila, zakaj je tak instrument za vlagatelja bolj tvegan ter kakšen pomen ima za banko kot izdajateljico. Prav te lastnosti so bistvene za razumevanje ekonomskega položaja vlagatelja in za presojo, ali je naložba zanj primerna.

9.V obravnavanem primeru ni toženka z ničemer izkazala, da bi takšna pojasnila tožnik prejel. Bančna referentka je sicer izpovedala, da je produkt predstavljala kot tvegan, vendar je tveganje vezala le na možnost stečaja banke. Iz njenega zaslišanja tudi ne izhaja, da bi bilo tveganje z nakupom podrejenih obveznic predstavljeno kot verjetno uresničljivo ali da bi bilo posebej poudarjeno, da so podrejene obveznice realno bolj tvegan instrument kot naložbe, ki jih je tožnik poznal pred tem. Pritožba iz konteksta iztrže izjavo bančne referentke, da so "pogoje in značilnosti ponudbe morali izročiti stranki po navodilih", da je "delala v skladu z navodili" in da so "bili pogoji in značilnosti te ponudbe predstavljeni". Takšna izpoved je splošna in ne vsebuje konkretne vsebine danih pojasnil, tudi sicer pa je bančna referentka skozi celotno zaslišanje kot edino tveganje in edino pojasnilo, ki ga je dajala, omenjala le nevarnost v primeru stečaja banke. Navodil, po katerih naj bi bančna referentka delala, toženka ni predložila, zato ni izkazano, da bi bančni referenti celovito predstavili značilnosti podrejenih obveznic in namen njihove izdaje za banko. Nedokazano je torej, da je bil tožnik opozorjen na pravno in ekonomsko naravo podrejene obveznice, funkcijo takšnega instrumenta pri krepitvi kapitala banke, finančno poslovanje, kapitalsko ustreznost in bonitetno oceno banke (navedeno bistveno vpliva na varnost njegove naložbe) ali razloge, zaradi katerih je vlagatelj pri takšni naložbi izpostavljen večjemu tveganju. Sodišče prve stopnje je vse to že obširneje obrazložilo v 56., 57. in 59. točki obrazložitve, pritožba pa teh zaključkov ni uspela izpodbiti.

10.Pritožbena navedba, da obveznost za toženko ni nastala že s podpisom Izjave, je v tem postopku nepomembna. Nesporno je, da se je s podpisom Izjave tožnik zavezal k vplačilu, ki ga je tudi opravil. Ker toženka pred podpisom Izjave, ki je za tožnika ustvarila zavezujočo obveznost plačila, ni opravila svoje pojasnilne dolžnosti, je pogodba nična, toženka pa mora vrniti, kar je na podlagi te pogodbe prejela (ne glede na to, kdaj je toženka štela, da je nastala njena obveznost).

Odločitev pritožbenega sodišča in stroški

11.Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno oceno in svojo odločitev tudi natančno obrazložilo. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne uveljavljenih ne zatrjevanih kršitev (tudi ne tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku5), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12.Ker je pritožbeno sodišče zavrnilo pravno sredstvo, mora odločiti tudi o pritožbenih stroških (prvi odstavek 165. člena ZPP). Toženka, ki s pritožbo ni uspela, mora tožniku, ki je na pritožbo vsebinsko odgovoril, povrniti stroške pritožbenega postopka. Ti obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 2.500 odvetniških točk,6 materialne stroške v višini 2 % od vrednosti storitve do 1.000 točk v višini 20 točk ter 1 % od presežka nad 1.000 točk (1.500 točk) v višini 15 točk, skupaj torej 2.535 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 1.521 EUR.K temu je potrebno prišteti še 22 % DDV (334,62 EUR), tako da celotni stroški, ki jih mora povrniti toženka, znašajo 1.855,62 EUR. Stroške je toženka dolžna povrniti tožniku v 15 dneh (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen OZ).

-------------------------------

1Gre za obveznice 000, ki jih je izdala Banka B, d. d. Tožnik je kupil 300 apoenov obveznic za kupnino 300.000 EUR.

2Sodišče je v 63. točki obrazložitve citiralo izjavo bančne referentke, iz katere izhaja, da je imela za sporočanje podatkov o klientih kar nekaj časa, lahko tudi mesec ali vsaj en mesec.

3Na podlagi listinskih dokazov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že med izdajo Sklepa in pripravo Obvestila minilo 12 dni (toženka torej z obveščanjem svojih strank ni posebej hitela, kar je tudi logično, ker so se obveznice vpisovale in vplačevale od 15. 6. 2009 dalje), tako da je pričakovano, da je vsaj nekaj dni minilo tudi od sestave Obvestila do pošiljanja tega obvestila, ker je bilo pošiljanje odvisno od sodelovanja več sektorjev oziroma več zaposlenih.

4Na tak način je mogoče razumeti tudi obrazložitev sodišča v 65. točki: če bi tožnik bil seznanjen s Pogoji, bi sestanek pri toženki potekal drugače (po eni strani bi imel že dovolj informacij in mu bančna referentka ne bi predstavljala tveganj v primeru stečaja banke, tožnik bi lahko prišel na banko tudi že z izpolnjeno Izjavo, ki je bila Obvestilu - kot je navedeno v tekstu Obvestila - priložena, po drugi strani pa bi tožnik lahko izpostavil konkretne dvome, ki so se mu porodili ob branju Obvestila in Pogojev).

5Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

6Pritožbeno sporna vrednost obravnavane zadeve je 300.000 EUR.