Jedro

Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti zavrne predlog predlagatelja z dne 4. 6. 2020 za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotnega udeleženca I. K., rojenega ..., s stalnim prebivališčem ... in začasnim prebivališčem v Domu upokojencev in oskrbovancev ..., ..., sprejme v načrtovani varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda Dom upokojencev in oskrbovancev ... za dobo do enega leta, šteto od sprejema dalje (točka 1. izreka), pa tudi, da je posebni socialno varstveni zavod Dom upokojencev in oskrbovancev ... dolžan nasprotnega udeleženca sprejeti v varovani oddelek takoj, ko bo ta odprt, do odprtja varovanega oddelka pa se nasprotnega udeleženca začasno zadrži v odprtem oddelku Doma upokojencev in oskrbovancev ..., kjer ima nasprotni udeleženec že sedaj prijavljeno začasno prebivališče (točka 2. izreka).

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje socialno varstveni zavod Dom upokojencev in oskrbovancev ... po svojem pooblaščencu (v nadaljevanju: pritožnik), sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagatelja oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Najprej povzema odločitev sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa sodišču prve stopnje očita neprepričljivost njegovih sicer obširnih razlogov za svojo odločitev, očita mu, da mestoma samo s seboj prihaja v nasprotje, predvsem pa meni, da gre za primer, ki se na takšen način ne more rešiti ne glede na to, kakšna je situacija na tem področju. Izpostavlja, da so določila Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) takšna, da jih je potrebno spoštovati, v kolikor pa to ni mogoče, pa je potrebno uporabiti ustrezno pravno analogijo, kljub temu pa samo odločanje ne more biti rezultat neke diskrecijske pravice samega sodišča, temveč utemeljeno na sklopu veljavnih pravnih pravil. Pritožnik opozarja na 75. člen ZDZdr, predvsem njegov 3. odstavek, ki ureja vprašanje sprejema v varovani oddelek ustanove na podlagi sklepa sodišča in izrecno navaja, da je potrebno predlogu za sprejem v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem razen, če se je postopek začel na njegov predlog. To pomeni, da bi moralo sodišče, preden je o predmetni zadevi odločilo, pridobiti ustrezno mnenje pritožnika o okoliščinah, ki se nanašajo na pogoje za sprejem, pa tega ni storilo, saj pritožnika ni nikoli pozvalo k podaji mnenja v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem, zato je že iz tega razloga po mnenju pritožnika izpodbijani sklep nezakonit in neustrezen, saj ob pravilni uporabi materialnega prava ni mogoče postopati tako, da se zaradi domnevne izjemnosti položaja in zaradi domnevne neusklajenosti državnih organov odloča brez tega, da bi posamezni socialno varstveni zavod zgolj prejel odločitev, da mora nekoga namestiti v krog oskrbe, še zlasti v primeru, če mora taisti zavod sprejeti nekoga tam, od koder bi moral biti umaknjen zaradi lastne varnosti in varnosti tretjih oseb. Ta postopkovna kršitev po mnenju pritožnika vpliva na samo odločitev v takšni meri, da je ta sama po sebi nezakonita, okoliščina, da to mnenje ni bilo pridobljeno, pa pomeni tudi neposredno kršitev uporabe materialnega prava in je sam sklep nezakonit po oceni pritožnika že iz omenjenega dejstva, ob tem pa sodišču prve stopnje še očita, da v izpodbijanem sklepu sploh ne pojasni, zakaj ni sledilo zahtevi iz 75. členu ZDZdr in pozvalo tudi DUO ... k predložitvi mnenja. S takšnim postopanjem je po mnenju pritožnika sodišče prve stopnje zagrešilo opustitev vročitve, s katero stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj pritožnik ni bil v nobenem oziru pozvan, da bi se lahko udeležil postopka, da bi lahko podal mnenje in da bi se lahko seznanil s potrebnimi okoliščinami zadeve. Pritožnik nadalje sodišču prve stopnje očita še, da je njegova obrazložitev nepovezana in nima ustrezne konsistentnosti. Opozarja še, da določila ZDZdr že v 2. členu omenjenega predpisa temeljijo na tem, da je varovani oddelek posameznega socialno varstvenega zavoda tisti oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Ta namen pa odločitev sodišča prve stopnje ruši v obeh točkah izreka izpodbijanega sklepa, saj je odločitev, da se nasprotnega udeleženca sprejme v načrtovani varovani oddelek posebnega socialnega varstvenega zavoda, po mnenju pritožnika v direktnem nasprotju z opredelitvijo, ki jo zahteva zakon, saj načrtovani varovani oddelek DUO ... ne predstavlja nikakršnega oddelka, kjer bi bili vzpostavljeni pogoji, da je mogoča neprestana zaščita in varstvo, ki bi preprečevalo nasprotnemu udeležencu, da ta zavod zapusti po lastni volji, z načrtovanim oddelkom se zgolj načrtuje, da so sicer določene aktivnosti v tej smeri bile že izvedene, vendar pa še zdaleč socialno varstveni zavod pritožnika ne izpolnjuje pogojev, da bi bilo mogoče v kakršnemkoli pogledu zagotoviti to, kar zahteva zakonska dikcija. Pritožnik pa ne soglaša niti z drugo točko izpodbijanega sklepa, ki je po njegovem mnenju v dejanskem nasprotju s prvo točko, kjer pravi, da je DUO ... dolžan nasprotnega udeleženca sprejeti v varovani oddelek takoj, ko bo ta odprt, do odprtja pa se ga začasno zadrži v odprtem oddelku, kjer ima nasprotni udeleženec že sedaj prijavljeno prebivališče. Sodišču prve stopnje očita, da iz te odločitve ni razvidno, da bi v kakršnemkoli pogledu lahko socialno varstveni zavod izvrševal upravičenja, ki so na številnih mestih izpodbijanega sklepa zapisane, predvsem pa ni zapisano, da je potrebno z nasprotnim udeležencem ravnati tako, da bo deležen posebne zaščite in varstva in da zavoda ne more zapustiti po lastni volji. Pritožnik zato meni, da s svojo odločitvijo sodišče sploh ni poseglo v okoliščine, ki se tičejo posebnega položaja nasprotnega udeleženca, temveč je sledilo Psihiatrični bolnišnici ... in ugotovitvam sodnega izvedenca, da gre za osebo, ki ima ustrezne zdravstvene težave, ki ima ustrezne zdravstvene bolezni in ki je v resnici nevaren sebi in okolici. Izpostavlja ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 14 obrazložitve izhaja, iz katerih izhaja, da dosedanja oblika odprtega domskega varstva, ki ga je bil deležen v DUO ..., ob napredovani hudi duševni bolezni trajno ne zadostuje za preprečevanje ogrožanja, ki izhaja iz nasprotnega udeleženca, nato pa sodišče stori ravno to in ga namesti v dosedanjo, taisto obliko odprtega domskega varstva, ki ga je bil doslej deležen. Glede na takšno odločitev sodišča pa celoten postopek, ki se je vrtel okoli odločitve v zvezi z namestitvijo nasprotnega udeleženca v varovani oddelek, sploh ne bi bil potreben, saj je sodišče sedaj sprejelo odločitev, ki je dejansko enaka tisti, preden se je ta postopek sploh začel. Sodišču prve stopnje pritožnik očita, da je s tem, ko distinkcije med načrtovanim oddelkom in varovanim oddelkom v izpodbijanem sklepu ni ustrezno pojasnilo, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj sklep v tem delu sploh nima razlogov. Pritožnik tudi meni, da gre za odločitev, ki je v nasprotju z zahtevo materialnega prava po 6. alineji 1. odstavka 74. člena ZDZdr, saj noben predpis s področja socialnega varstva ne določa, predpisuje, ureja ali na kakršenkoli drug način napotuje, da je načrtovani varovani oddelek izpolnitev pogoja za sprejem v socialno varstveni zavod. Sprejem je možen le v socialno varstveni zavod, ki ima varovani oddelek in mora izpolnjevati ustrezne, posebne pogoje, socialno varstveni zavod pritožnika pa tega nima in posledično ti pogoji niso izpolnjeni. Če prezasedenost varovanih oddelkov pomeni neizpolnjevanje pogojev, potem neobstoj varovanega oddelka to pomeni še toliko bolj. Pritožnik še izpostavlja, da niti eden od veljavnih predpisov v Republiki Sloveniji ne dovoljuje, da bi bilo mogoče takšno namestitev urediti tako, kot je to storilo sodišče torej, da je nasprotnega udeleženca namestilo v odprti oddelek socialno varstvenega zavoda pritožnika. Ker pritožnik doslej ni bil pozvan, da bi podal kakršnokoli mnenje in ker je s tem kršena njegova pravica do sodelovanja v postopku in kakršnokoli možnost na pojasnitev zakonskih, strukturnih, organizacijskih in drugih razlogov, ki bi jih sodišče lahko vzelo v obzir, pritožnik pojasnjuje, da z izjemo navedb, vezanih na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca, ki so opredeljene v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pritožnik nima, zaradi te procesne kršitve pa ni bil v stanju niti preverjati okoliščin, ki so opredeljene v 74. členu ZDZdr, t.j., ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno ali nasprotni udeleženec v resnici potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti na drug način ali ogroža življenje ali življenje drugih oziroma, če so izpolnjeni drugi pogoji, ki so v tem primeru nujni. Pritožnik namreč ne pozna izvedenskega mnenja, pozna zgolj povzetke, ki so opredeljeni v sklepu, prav tako ne pozna niti drugih odgovorov in nikakršnih drugih listin, s katerimi bi lahko bil seznanjen, če bi potekal postopek korektno in na način, da sme podati mnenje, kar je v naravi postopka. Potem, ko povzame bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje glede zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca in glede ogrožanja življenja in zdravja, kot zmotno označi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil nasprotni udeleženec že v zadnjem odpustu iz PB ... toliko zazdravljen, da bi izboljšano stanje trajalo vsaj nekaj časa in da bo sedaj, ko je bil še 4 dodatne mesece zadržan na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je bil vedno miren in vodljiv, sposoben premostiti čas čakanja na izpraznitev prostorov namenjenih varovanemu oddelku in selitvi iz odprtega v varovani oddelek ter da bo s tem tudi izpolnjena želja nasprotnega udeleženca, da ostane v DUO ..., ki je očitno z leti postal njegov dom, kjer prebiva tudi njegov brat in kjer ga lahko obiskuje tudi drugi brat iz .... Ob tem opozarja, da iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec, ki mu sedaj sodišče kar naenkrat verjame, da bo sposoben zaradi 4 mesecev v ... počakati in razumeti nastalo okoliščino, skorajda pokončal svojega lastnega brata. Če pa sodišče verjame, da je nasprotni udeleženec v takšnem stanju, ko bi lahko sebe in svoje zdravstveno stanje imel pod nadzorom, potem pa po mnenju pritožnika to predstavlja neposredno nasprotje z ugotovitvijo, da je njegovo zdravstveno stanje takšno, da potrebuje stalno oskrbo in varstvo in je torej v nasprotju z določbo 74. člena ZDZdr, ki se uporablja tudi za ugotovitev pogojev po 75. členu omenjenega predpisa. Takšen zaključek sodišča o tem, da verjame določeni osebi, ki ima po navedbah sodnega izvedenca številne duševne bolezni, motnje in posledice v zvezi s tem, je po mnenju pritožnika naivno in neustrezno, hkrati pa gre za okoliščino, da posebnega režima sploh ne potrebuje. Pritožnik meni, da sodišče v primeru, ko na eni strani ugotavlja hudo duševno bolezen in da ta bolezen kaže na okoliščino, da je nasprotni udeleženec ogrožujoč za ostale, na drugi strani pa hkrati zapiše, da mu verjame, da bo zmožen počakati, predstavlja takšno nasprotje, da ga je šteti za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik meni, da je sodišče v zmoti ter je pretirano in brez dejanske strokovne podlage zaupalo nasprotnemu udeležencu, na katerega naj bi dlje časa trajajoče bivanje v ... pozitivno vplivalo. Na to namreč kaže dejstvo, da je v DUO ... nasprotni udeleženec zdržal vsega 3 (tri) dni in je po prihodu iz ... trajalo zgolj toliko časa, da je izkazal potrebno agresijo do tretjih oseb, zaradi česar je v tem trenutku zopet hospitaliziran v PB.... Ob zaključku pritožbe pritožnik opozarja še na spornost odločitve v smislu ustavno pravnih določil in sicer načela zakonitosti in načela sorazmernosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v tem postopku, začetem na predlog predlagatelja Psihiatrične bolnišnice.... z dne 4. 6. 2020, po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo in zaključilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve po 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr. V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr se tako v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda sprejme osebo, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno; če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja; če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni pojasnilo distinkcije med načrtovanim oddelkom in varovanim oddelkom, pa tudi iz razloga, ker obstaja nasprotje med na eni strani ugotovitvijo sodišča prve stopnje o hudi duševni bolezni, ki kaže na okoliščino, da je nasprotni udeleženec ogrožujoč za ostale in na drugi strani sprejetim zaključkom, da mu verjame, da bo sposoben premostiti čas čakanja na izpraznitev prostorov namenjenih varovanemu oddelku in selitvi iz odprtega v varovani oddelek, saj izpodbijani sklep vsebuje dovolj in povsem zadostne razloge o odločilnih dejstvih, da se da preizkusiti, prav tako pa zatrjevano nasprotje med razlogi ni podano.

6. Pritožbene navedbe, da je v DUO ... nasprotni udeleženec zdržal vsega 3 (tri) dni in je po prihodu iz ... trajalo zgolj toliko časa, da je izkazal potrebno agresijo do tretjih oseb, zaradi česar je v tem trenutku zopet hospitaliziran v PB ..., predstavljajo pritožbene novote, ki pa so v skladu s 337. členom ZPP dopustne, saj jih pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje brez svoje krivde ni mogel navajati glede na to, da se nanašajo na dejstvo, ki je nastopilo po izdaji izpodbijanega sklepa. Navajanje takšnih dejstev, ki so nastopila po izdaji izpodbijanega sklepa, pa je v tovrstnih nepravdnih postopkih dopustno.

7. Pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 214. člena ZPP zaključuje, da je to dejstvo, da je nasprotni udeleženec trenutno ponovno hospitaliziran v PB ..., med udeleženci tega nepravdnega postopka nesporno, saj nobeden od udeležencev postopka, ki jim je bila pritožba pritožnika vročena in so bili s tem dejstvom na takšen način tudi ustrezno seznanjeni1, tega dejstva ni zanikal, to dejstvo pa potrjuje tudi javna listina, t.j. sklep Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020, s katerim se je nasprotnega udeleženca zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev, šteto od dne 27. 11. 2020 dalje in iz katerega med drugim tudi izhaja, da je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca (tam zadržane osebe) še potrebno glede na to, da tudi zadnja hospitalizacija očitno ni zagotovila trajnejše stabilizacije in boljše funkcionalnosti zadržanega po odpustu v odprti oddelek DUO ..., saj je do tokratne hospitalizacije prišlo le štiri dni po zaključeni skoraj štirimesečni hospitalizaciji v Psihiatrični bolnišnici ..., ogrožanj pri zadržanem pa tudi ne bi bilo mogoče odpraviti z obravnavo zadržanega na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.

8. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno je v skladu z materialnim pravom, t.j. v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom ZDZdr, na pravilnost uporabe katerega mora pritožbeno sodišče paziti v skladu s 350. členom ZPP tudi po uradni dolžnosti, prvi pogoj, da se lahko oseba sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi brez njene privolitve ta, da je njeno akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Ta pogoj pa v tem konkretnem primeru v času odločanja o pritožbi pritožnika evidentno ni (več) izpolnjen, saj je bil s sklepom Okrajnega sodišča v ... opr. št. Pr 158/2020 z dne 30. 11. 2020 nasprotni udeleženec sprejet oziroma zadržan na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do treh mesecev. Ker ni izpolnjen že prvi pogoj za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je bilo potrebno pritožbi pritožnika ugoditi in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr izpodbijani sklep spremeniti tako, da se v celoti zavrne predlog predlagatelja z dne 4. 6. 2020 za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

9. Vse ostale pritožbene navedbe pritožnika so zaradi navedenega pravno nepomembne, zato se do njih pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo, saj je to postalo nepotrebno.

10. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 2. odstavka 51. člena ZDZdr v zvezi z 2. odstavkom 75. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka (konkretno predlagatelj, ker je bil njegov predlog zavrnjen, saj je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja), ampak bodo kriti iz sredstev sodišča. O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

1 Predlagatelju je bil poleg vročitve pritožbe pritožnika dodatno posredovan še poziv pritožbenega sodišča z dne 17. 12. 2020, v katerem je bilo to dejstvo še posebej izpostavljeno, pa ga predlagatelj v svojem odgovoru z dne 21. 12. 2020 ni zanikal.