17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A. podjetja, d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. podjetja zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 119/2000 z dne 26. 6. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 431/99 z dne 19. 4. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IX Pg 1/98 z dne 10. 12. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ustavni pritožnici naložilo plačilo tolarske protivrednosti glavnice 109.353,62 DEM in zamudnih obresti po 3,5 odstotni obrestni meri, v preostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izpodbijano odločitev je sodišče sprejelo na podlagi ocene, da je pritožnica pripoznala dolg za plačilo plač, ki ne morejo biti izplačane zgolj v neto znesku, ampak v bruto znesku. Pritožbeno sodišče je pritožbo ustavne pritožnice zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo tudi njeno revizijo.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter navaja, da naj bi bil z izpodbijano sodbo napačno uporabljen 612. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR), saj za njegovo uporabo niso bili izpolnjeni pogoji. Sodišča pa naj bi prezrla tudi določbo 26. člena Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in nasl. - ZDP).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. in 22. člen Ustave, vendar teh kršitev z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Navedba, da je zatrjevana kršitev pravice izkazana že s tem, da je bil (domnevno) v pritožničino škodo napačno uporabljen zakon, za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča. Morebitna napačna uporaba zakona s strani sodišč pa (glede na navedeno v 3. točki obrazložitve) sama po sebi ni predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.

5.V okviru 22. člena Ustave Ustavno sodišče sicer lahko preizkuša, ali ni morda odločitev sodišča tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno, vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Odločitve sodišč so ustrezno in razumljivo obrazložene ter temeljijo na metodah razlage, ki jih priznava pravna stroka.

Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je ustavno procesno jamstvo, za utemeljevanje katere pa ne zadošča navedba pritožnice, da so izpodbijane sodne odločbe po vsebini napačne.

6.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger