Jedro

Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 10. 11. 2021, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec iz vseh pritožbenih razlogov po členu 154 Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 25. 4. 2023 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 26 kazenskih točk (KT), ki so mu bile kot vozniku motornega vozila B kategorije izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1017/2021 z dne 20. 12. 2022, ki je postala pravnomočna dne 17. 1. 2023. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel oziroma presegel 18 KT v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1. Ker za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni potrebno izkazati nastanek materialne škode, so pritožbeni očitki, da v postopku ni bilo predloženih nobenih dokazov o materialni škodi neutemeljeni.

5. Zgoraj povzete ugotovitve sodišča prve stopnje temeljijo na podatkih, ki izhajajo iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 25. 4. 2023 (list. št. 1), ki v skladu s prvim odstavkom 202. č člena ZP – 1 predstavlja podlago za začetek postopka in izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in izdajo izpodbijanega sklepa, te podatke pa je sodišče prve stopnje preverilo z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk (izpis iz skupne evidence kazenskih točk na list. št. 5) ter s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov zgoraj naštetih prekrškovnih organov, s katerimi so bile storilcu izrečene KT v cestnem prometu.

6. Res je sicer, da sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih _za izvršitev odločb_, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.

Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilcu dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila. Kontradiktornost se tako v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zagotavlja šele v pritožbenem postopku.

7. Zakaj bi naj izpodbijana odločitev bila v nasprotju z v pritožbi navedeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pritožnik ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa vsled temu take pavšalne pritožbene trditve zavrača z razlogom, da navedene zadeve niso primerljive z obravnavano zadevo. Prav tako neutemeljeno pritožnik zatrjuje protiustavnost določbe 202. člena ZP-1, ugotovljeno s sklepom Ustavnega sodišča RS z dne 16. 3. 2000, saj tega sklepa v bazi odločb US RS ni zaslediti.

Tudi storilčeva potreba po veljavnem vozniškem dovoljenju zaradi opravljanja zaposlitve in zagotovitve eksistence, v predmetnem pritožbenem preizkusu ni pravno relevantna, saj ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Bo pa lahko storilec skladno z določbo 202.d člena ZP-1 predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v rokih in na način, kot mu je pojasnilo sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo storilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.