Jedro

Upravnik ni (bil) dolžan čistiti snega s strehe večstanovanjske stavbe. Za škodo, ki je nastala zaradi slabe izvedbe snegolovov, pa ne dogovarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine 2.417,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 2. 2003. Ugotovilo je, da je sneg zdrsnil s strehe in poškodoval nadstrešek tožnic zaradi slabe izvedbe snegolovov in da toženka ni opustila obveznosti, ki bi jih bila dolžna opraviti.

Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta tožnici, ki predlagata, da višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V pritožbi pojasnjujeta, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Če je sodišče verjelo priči J. S., ki je povedal, da je prišlo do zdrsa starega zmrznjenega snega, “bi moralo po logični razlagi priti do zaključka, da v primeru, da sneg zmrzne, to pomeni, da nastane led, ker pa je ta bil na strehi dalj časa, so nastale tudi ledene sveče“.

Tožnici vztrajata pri stališču, da bi moral upravnik v skladu z 9. alinejo 3. odstavka 2. točke 3. člena Pogodbe o upravljanju čistiti žlebove, odtoke in streho. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 10. člena Odloka o zimski službi, saj iz te izhaja, da je dolžnost upravnikov v večstanovanjskih hišah sprotno odstranjevanje ledenih sveč s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi. Ker je toženka z opustitvijo čiščenja strehe in čiščenja snega, ledu ter sveč kršila Pogodbo o upravljanju in ker se je opustitve svojih nalog zavedala, saj so na drugem enakem objektu sneg s strehe odstranili, da se ne bi ponovila situacija, do kakršne je prišlo v tej zadevi, je toženka tožnicama odškodninsko odgovorna.

Pritožnici še opozarjata, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je toženka priznala, da se je zavedala, da je sneg zdrsnil z bakrenega pasu na strehi in da se je tudi zavedala, da je bakreni pas nov, kar omogoča lažji zdrs snega in ledu. Pritožnica zaključuje, da je nedopustno ravnanje podano takrat, ko bi bil oškodovalec sposoben predvideti, da bo nastala škoda.

Podrejeno tožnici še pojasnjujeta, da bi morala toženka, če je že ugotovila, da so na strehi objekta slabo nameščeni snegolovi, organizirati odpravo napak v garancijski dobi, pa tega ni storila.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnici sicer navajata, da se pritožujeta tudi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pa tega pritožbenega razloga ne obrazložita. Višje sodišče je zato v tem obsegu opravil uradni preizkus izpodbijane sodbe (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB-3 in Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP) in ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je materialno pravo uporabilo pravilno. V tej zadevi tožnici (lastnici stanovanja v večstanovanjski stavbi) od toženke (upravnica te stavbe) zahtevata plačilo odškodnine, ki naj bi bila posledica kršitve pogodbene obveznosti. Res je, kar v pritožbi trdita tožnici, da mora upravnica v skladu z določbo 2. točke 10. člena Odloka o zimski službi (Ur. l. RS, št. 51/97; v nadaljevanju Odlok), na katerega se sklicuje pogodba o upravljanju (priloga B2 v spisu), odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi ter v skladu z določbo 1. in 6. točke 10. člena Odloka čistiti sneg in led s pločnikov, javnih, dostopnih in dovoznih poti ter površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost. Vendar pa niti Odlok o zimski službi niti pogodba o upravljanju niti Stanovanjski zakon (Ur. l. RS, št. 18/91-I s sprem. in dop.) toženki ne nalagajo obveznosti čiščenja snega s streh.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje. Pritožbena trditev, da bi moralo sodišče priti do zaključka, da so na strehi nastajale ledene sveče, je neutemeljena. Sodišče ne more samo ugotavljati dejstev, ki jih pravdni stranki nista zatrjevali (7. člen ZPP). Tožnici sta trdili, da je na nadstrešek nad njunim atrijem padel sneg in led s strehe. V postopku je bilo sporno, ali je šlo za novozapadli sneg (kar je trdila toženka) ali sneg in led (kar sta trdili tožnici). O padcu ledenih sveč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo govora. V skladu z določbo 1. odstavka 337. člena ZPP zato pritožbeno sodišče takšnih pritožbenih trditev ne more upoštevati.

Pritožnica skuša ravnanje toženke po škodnem dogodku (čiščenje strehe sosednje večstanovanjske stavbe, ugotovitve o slabi izvedbi snegolovov in o novem bakrenem pasu, ki je omogočal lažji zdrs snega) predstaviti kot okoliščine, ki kažejo na to, da se je toženka zavedala možnosti nastanka škode. Že po naravi stvari pa nekaj, kar je bilo ugotovljeno in storjeno po škodnem dogodku, na zavedanje toženke o grozeči nevarnosti, ni moglo vplivati.

Pritožbena trditev, da je nedopustno ravnanje “tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka škode“ je prepis razlogov sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 526/2005 z dne 14. 11. 2007, v katerem pa je šlo za drugačno pravno situacijo (škoda ex delictu in ne ex contractu) ter drugačno dejansko situacijo. V obravnavani zadevi tožnici (vse do vložitve pritožbe) niti nista zatrjevali, torej tudi ne dokazali, da bi toženka lahko predvidela možnost nastanka škode zaradi zdrsa snega s strehe.

Tudi za pritožbene trditve o tem, da je protipravno ravnanje toženke v tem, da v garancijski dobi ni organizirala odprave napak pri izvedbi snegolovov, velja, da jih pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.

Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker tožnici s pritožbo nista uspeli, sami krijeta pritožbene stroške. Odločitev o tem temelji na določbah 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, vsebovana pa je v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.