Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila hipotekarno tožbo, s katero je zahtevala, da ji toženka prizna, da je upravičena zahtevati poplačilo terjatve v višini 107.141,49 EUR s pripadki in ji dopusti poplačilo z izvršbo na zastavljeno nepremičnino.

2. Toženka je vložila nasprotno tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev ničnosti sporazuma o ustanovitvi hipoteke in izbris vknjižene hipoteke. Podrejeno je zahtevala izstavitev izbrisne pobotnice za hipoteko ter plačilo 107.141,49 EUR s pripadki iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti.

3. Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevek tožnice in zavrnilo vse tri zahtevke toženke.

4. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila toženka. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

5. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - 1. Ali je sodišče kršilo 27. člen Zakona o potrošniških kreditih (ZPOtK-1), ker notarskega zapisa ni presojalo po ZPOtK-1? - 2. Ali je sodišče kršilo določbo 35. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ker ni štelo, da je notarski zapis ničen zaradi nedoločenosti in nejasnosti? - 3. Ali je sodišče kršilo 2. odstavek 299. člena OZ v zvezi s 5. členom OZ in s tem tudi 14. člen Ustave RS (enakost pred zakonom), ker ni upoštevalo, da tožeča stranka ob zapadlosti terjatve do družbe, ni (in naj ne bi bila) dolžna obvestiti toženo stranko (kot zastaviteljico) o zapadlosti terjatve do družbe in s tem posledično o nastanku dospelosti terjatve ter možnosti dodatnih obremenitev tožene stranke z obveznostmi v obliki zamudnih obresti? - 4. Ali je sodišče kršilo 154. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa prenehanje zastavne pravice zaradi prenehanja zavarovane terjatve? - 5. Ali je sodišče kršilo 245. člen OZ v zvezi s 5. členom OZ, ki določa dolžnost pogodbene stranke, da obvešča drugo stranko o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje s tem, da je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni bila dolžna obvestiti tožene stranke glede razdrtja pogodbe z družbo? - 6. Ali bi sodišče moralo po analogiji upoštevati 1025. člen OZ, ki določa dolžnost obvestitve poroka, v tem primeru zastaviteljico, da dolžnik ni pravočasno izpolnil svoje obveznosti? - 7. Ali je sodišče kršilo 244. člen OZ, ki določa odgovornost upnika (v tem primeru tožnika), če oteži dolžnikov položaj, ki ga je tožnik storil s tem, da ni obvestil tožene stranke o prenehanju plačevanja družbe (glavnega dolžnika)?

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).