Jedro

Upravni organ je utemeljenost vloge investitorja z dne 25. 1. 2001 (ob izdaji izpodbijane odločbe v letu 2009) pravilno presojal po ZUN, saj Zakon o graditvi objektov v 192. členu določa, da se postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, končajo po določbah ZUN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Izola je z izpodbijano odločbo z dne 24. 7. 2009 v točki 1 izreka, investitorju A.A. dovolila priglašena vzdrževalna dela na stavbi – hlevu, na parc. št. 824/2 k.o. B. – zamenjavo dotrajane strešne kritine, in sicer da se odstrani obstoječo kritino iz salonitnih plošč ter jo nadomesti s kritino iz opečnih korcev položenih v apneno malto. V točki 2. pa so bili določeni naslednji pogoji (za izvedbo dovoljenih del): Upoštevati je treba pogoj soglasja Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, št. S/III-618-2001 z dne 30. 3. 2001 in sicer, da mora biti strešna kritina iz opečnih korcev, položenih v apneno malto.

Dela se morajo izvajati tako, da ne pride do škode na okoliških stavbah, zemljiščih in infrastrukturi, za morebitne poškodbe sta odgovorna investitor in izvajalec.

Za morebitno uporabo javne površine med gradnjo, si mora izvajalec pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega urada.

Odpadni gradbeni material se mora odlagati na za to namenjeno mesto, o čemer je treba Občinski inšpekciji dostaviti dokazilo.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da se obravnavana lokacija (parc. št. 824/2 k.o. B.) nahaja v območju z oznako S 13/1Aa – vaško jedro – morfološka enota vrstnih domačij na grebenu. Navedeno območje vasi Korte z neposredno okolico je razglašeno kot naselbinsko območje in varovano kot kulturna dediščina, zato je za vse posege v območju treba pridobiti predhodno soglasje službe za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ga je investitor tudi pridobil (30. člen Odloka o ureditvenem načrtu Korte – Ur. objave št. 12/95 do 4/09, dalje Odlok). Hkrati pa Odlok v 5. členu med predvidene posege v prostor v obravnavanem območju uvršča tudi sanacijo in revitalizacijo vaškega jedra. Ker za nameravana dela po določbi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS št. 18/84 do Ur. l. RS, št. 110/02, dalje ZUN) zadostuje priglasitev, hkrati pa ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ki to območje ureja, je bilo vlogi investitorja ugodeno.

Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. št. 350-02-175/01-ZUP/14-KB z dne 9. 11. 2009 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo z utemeljitvijo, da so v tem postopku izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe o priglasitvi del na podlagi 62. člena ZUN.

Tožnica v (laični) tožbi izpodbija prvostopenjski upravni akt kot nezakonit iz razlogov nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Smiselno navaja, da se je med izdajo izpodbijane odločbe in do pričetka priglašenih del streha nepremičnine s parc. št. 824/2 k.o. B. popolnoma zrušila, zato bi investitor za popravilo moral pridobiti gradbeno dovoljenje. Opozarja, da se ji z izpodbijano odločbo krši oziroma odvzema pravica do razpolaganja z njeno (mejno) nepremičnino na parc. št. 825 k.o. B., saj gradnja nove strehe nikakor ne more biti brez posledic za njeno hišo. Ne dovoljuje, da bi se zaradi gradnje nove strehe, na njeni hiši karkoli spremenilo in poslabšalo ter od investitorja zahteva obrazložitev kam bo naslonil streho, hkrati pa mu prepoveduje posege v zid svoje hiše. Zahteva, da investitor sodišču dostavi načrt strehe, opis materiala in teže s katerim namerava obremeniti njen zid. Dodaja še, da ne razume, kaj pomeni imeti status stranskega udeleženca, ki ji ga je pred pritožbenim upravnim organom oporekal investitor. Predlaga, da se izpodbijana odločba „razveljavi“.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo smiselno prereka navedbe tožnice, podrobno opisuje kronološki potek dogodkov v tej zadevi ter opozarja na dolgotrajnost upravnega postopka. Opozarja, da bi ob upoštevanju argumentov tožnice, v strnjenem naselju v Kortah ne bilo možno vzdrževati nobene strehe ter da bo nadzor nad pravilnim izvajanjem dela nadzoroval za to pristojen organ.

Tožnica v odgovoru na vlogo prizadete stranke smiselno prereka njene navedbe ter med drugim pojasnjuje, da je neurje streho odneslo meseca julija 2008. Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v tej zadevi v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe (in tudi razlogi odločbe drugostopenjskega upravnega organa) ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, skladno z določbo 2. odst. 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10, dalje ZUS-1). Zgolj v pojasnilo strankam pa sodišče še dodaja: Upravni organ je utemeljenost vloge investitorja z dne 25. 1. 2001 (ob izdaji izpodbijane odločbe v letu 2009) pravilno presojal po ZUN, saj Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 do 126/07, dalje ZGO-1) v 192. členu določa, da se postopki za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, ki so bili uvedeni pred dnem uveljavitve tega zakona, končajo po določbah ZUN. ZUN je v 2. odst. 62. člena določal, da če za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ ugotovi, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem odloku zadostuje priglasitev, ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, izda o tem investitorju odločbo o dovolitvi priglašenih del. Sodišče zaključuje, da iz spisovnih podatkov izhaja, da so bili ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjeni vsi navedeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del (zamenjava dotrajane strešne kritine) po določbi 62. člena ZUN v zvezi z določbo 51. člena ZUN, zato je upravni organ investitorju utemeljeno izdal odločbo o dovolitvi priglašenih del. Tožničine navedbe, da se je julija 2008 streha na hlevu s parc. št. 824/2 k.o. B. zrušila ter da zato niso več izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane odločbe (dovolitev priglašenih del), pa sodišče šteje kot tožbeno novoto, saj navedenega dejstva tožnica ni omenila niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, ki datira z dne 24. 7. 2009, niti v pritožbenem postopku pred drugostopenjskim upravnim organom. Skladno z določbo 3. odst. 20. člena ZUS-1 pa stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnica bi zato morala navedeno dejstvo navajati najkasneje v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev. Zakaj tega ni storila, sploh ne obrazloži, zato se sodišče v te ugovore tožbe ni bilo dolžno spuščati (takšno stališče je bilo v sodni praksi že zavzeto - sodba naslovnega sodišča opr. št. II U 364/2009 z dne 18. 1. 2011).

Sodišče kot neupoštevne zavrača tudi tožbene ugovore, da se z izpodbijano odločbo posega v razpolagalna upravičenja tožnice, ki je (so)lastnica sosednje hiše v uličnem nizu s parc. št. 825 k.o. B. Nepremičnini investitorja in tožnice sta v strnjenem vaškem jedru, ki je zaščiteno kot kulturna dediščina. Zaradi poteka časa je treba na obeh nepremičninah opravljati vzdrževalna dela v smislu sanacije in revitalizacije vaškega jedra. V navedeni situaciji je možno vzdrževalna dela opravljati le s sodelovanjem in dogovori med sosedi, zato je tožničino zavračanje dogovorov z investitorjem glede na okoliščine nesmiselno. Treba pa je tudi izpostaviti, da je investitor v skladu z izpodbijano odločbo dolžan dela izvajati tako, da ne pride do škode na okoliških stavbah, zemljiščih in infrastrukturi, oziroma je v nasprotnem (on ali izvajalec) odgovoren za morebitno škodo. Hkrati pa sodišče še dodaja, da samo izvajanje del, ki sledi odločbi o priglasitvi del, ni več stvar postopka za priglasitev del (in tega upravnega spora).

Nazadnje pa sodišče še dodaja, da je upravni organ, skladno z določbami ZUN in uveljavljeno sodno prakso (tako npr. sodba naslovnega sodišča U 81/2001 z dne 20. 11. 2003) v tem postopku tožnici utemeljeno priznal status stranskega udeleženca. Navedeni status pomeni, da je tožnica imela pravico udeleževati se postopka, predvsem vlagati pravna sredstva (navsezadnje ji je bila priznana tudi pravico do sprožitve tega upravnega spora).

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s 1. odst. 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Sodišče je na podlagi 2. alineje 2. odst. 59. člena ZUS-1 sodilo na seji, ker so vsa pravno relevantna dejstva razvidna že iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe.