Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 43170/2013 z dne 27. 3. 2013 ostane v veljavi v tistem delu, v katerem je bilo tožencu naloženo plačilo tožnici 7.860,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.840,80 EUR od 30. 5. 2012 dalje do plačila in od zneska 2.019,66 EUR od 2. 8. 2012 dalje do plačila in glede izvršilnih stroškov v višini 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2013 dalje do plačila, v presežku glede zahtevanih zakonskih zamudnih obresti pa je sklep o izvršbi v I. točki razveljavilo ter v tem delu zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče je ocenilo, da je regresni zahtevek tožnice na podlagi 4. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), utemeljen, saj je bil toženec, ki je odgovoren za nastalo prometno nesrečo, v času nesreče pod vplivom alkohola nad dovoljeno mejo (0,84 mg alkohola/L izdihanega zraka). Po določbi 1. točke drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO-07, v nadaljevanju splošni pogoji), na podlagi katerih je bila sklenjena zavarovalna pogodba za toženčevo vozilo, zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po določbah tega člena, če dokažejo, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, vendar je sodišče ocenilo, da je vzročna zveza podana.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Obrazložilo je, da mora po splošnih pogojih neobstoj vzročne zveze med alkoholiziranostjo ter nastalo prometno nesrečo dokazati toženec. Toženec bi se kot vinjen voznik lahko ekskulpiral le, če bi dokazal, da s preveliko hitrostjo ni vozil zaradi vinjenosti. Tega dejstva pa toženec ni niti zatrjeval, zato neobstoja vzročne zveze ni dokazal. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali je bilo pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko je o pravno pomembnih dejstvih sklepalo mimo trditvene podlage strank; (2) ali je bilo pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko je zaključilo, da je toženec povzročil nevarno situacijo s prehitro vožnjo, zato bi se kot vinjen voznik lahko ekskulpiral le, če bi dokazal, da s preveliko hitrostjo ni vozil zaradi vinjenosti, čeprav tožnica tega dejstva ni zatrjevala; (3) ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko je tožencu naložilo breme dokazovanja neobstoja vzročne zveze na podlagi stališča, da bi se lahko toženec kot vinjeni voznik ekskulpiral le, če bi dokazal, da s preveliko hitrostjo ni vozil zaradi vinjenosti, čeprav tožnica slednjega ni zatrjevala; (4) katera stranka v regresnih zahtevkih nosi trditveno breme zatrjevanja vzročne zveze med vzrokom za nastanek škode (v konkretnem primeru prevelika hitrost vozila) in vinjenostjo; in (5) ali pravilo (prva alineja 1. točke drugega odstavka 3. člena Splošnih pogojev), po katerem zavarovanec vozila pod vplivom alkohola, ne izgubi svojih pravic iz zavarovanja, če dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, tožnico (zavarovalnico) odvezuje k podaji trditev glede vzročne zveze? Navaja, da je ravnanje sodišča druge stopnje samovoljno in arbitrarno. Odločilo je mimo trditvene podlage strank in pravil o dokaznem bremenu ter na podlagi nepravnih kriterijev. Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da mora biti sodna odločba obrazložena s pravnimi argumenti, da se mora sodišče opredeliti do vseh pravno pomembnih dejstev, da mora biti odločanje podprto z razumnimi in logičnimi argumenti ter da pri sojenju ne sme ravnati samovoljno in arbitrarno (primerjaj odločbe US RS Up 405/03, Up 146/01, Up 347/06, Up 637/02, Up 270/01, idr.).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).