Jedro

Tožena stranka je neupravičeno uveljavljala nagrado pooblaščencu za konferenco s stranko, za sestavo oziroma priglasitev stroškov in za poročilo stranki, saj so po 17. členu ZOdvT ta opravila že zajeta v stopnjo postopka, za katero je bila odmerjena nagrada po tarifni številki 3468.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se zavrne zahteva tožene stranke za povračilo stroškov v znesku 128,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati 93,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke v znesku 488,40 EUR v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z odmero stroškov tožene stranke skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da gre toženi stranki po Zakonu o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) le nagrada pooblaščencu za sestavo ugovora zoper izvršilni sklep po tarifni številki 3468 glede na vrednost spornega predmeta v znesku 267,00 EUR, povečana za 20 % DDV. Da je pooblaščenec tožene stranke zavezanec za plačilo DDV, izhaja iz poslovnega lista pooblaščenca, na katerem je priglasil stroške, torej iz njegove identifikacijske številke za DDV in navedbo, da je zavezanec za DDV. Toženi stranki pa gre tudi povračilo sodne takse za ugovor v znesku 40,00 EUR. Skupno je torej tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 360,40 EUR stroškov postopka.

Tožena stranka pa je neupravičeno uveljavljala tudi nagrado pooblaščencu za konferenco s stranko, za sestavo oziroma priglasitev stroškov in za poročilo stranki, saj so po 17. členu ZOdvT ta opravila že zajeta v stopnjo postopka, za katero je bila odmerjena nagrada po tarifni številki 3468. Tožena stranka je sicer priglasila tudi materialne stroške v znesku 20,00 EUR, vendar iz njene priglasitve ni razvidno, povračilo katerih materialnih stroškov iz 6. dela tarife uveljavlja, zato je njen zahtevek v tem delu neopredeljen in s tem nepreizkusljiv.

Ker je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom toženi stranki priznalo 488,40 EUR stroškov postopka, torej glede na zgoraj obrazloženo 128,00 EUR preveč, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je za preveč priznani znesek stroškov predlog tožene stranke zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 2. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. in 155. členom ZPP in je posledica uspeha tožeče stranke v pritožbenem postopku, zato ji gredo stroški nagrade za pritožbo po tarifni številki 3220 50,00 EUR, povečano za 20 % DDV ter sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR, skupaj torej 93,00 EUR.