Jedro

Tožniku je bilo dodeljenih 226,80 EUR izredne denarne socialne pomoči z namenom, da plača zapadle račune za ogrevanje. Ker te izredne denarne pomoči ni porabil izključno za plačilo ogrevanja, temveč je 26,80 EUR porabil za prehrano, 18 mesecev ni upravičen do nove izredne socialne pomoči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe Centra za socialno delo ... št. ... z dne 13. 12. 2010 in odločbe Republike Slovenije, Ministrstvo za ... št. … z dne 12. 8. 2011 ter dodelitev izredne denarne socialne pomoči in povračila stroškov postopka, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo Centra za socialno delo ... št. … z dne 13. 12. 2010 in odločbo toženke Republike Slovenije, Ministrstvo za ... št. ... z dne 12. 8. 2011 odpravilo in tožniku priznalo pravico do izredne denarne socialne pomoči v višini 229,52 EUR, za plačilo ogrevanja po obračunu A. d.o.o., ki jo izplača toženka v roku 15-ih dni. Obenem je odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 110,52 EUR in jih nakazati na račun Delovnega sodišča v Celju, v roku 15-ih dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je toženka vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo materialno podlago za dodelitev izredne denarne socialne pomoči, vendar v nadaljevanju napravi napačen pravni silogizem, ko zaključi, da je tožnik izplačano denarno socialno pomoč v znesku 226,80 EUR namensko uporabil in da je glede na to upravičen do ponovne izredne denarne socialne pomoči. Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV) v 31. c členu organu odločanja ne podeljuje pooblastila za odločanje po prostem preudarku glede načina upoštevanja dokazil o namenski porabi, temveč jasno določa, da v kolikor je zamujen 15-dnevni rok za dostavo dokazil ali v kolikor sredstva niso namensko uporabljena, namenska uporaba ni izkazana in vlagatelj ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Pritožba navaja, da iz navedenega izhaja, da ni dopustno drugačno obravnavati tistih, ki celotne namenske porabe ne dokažejo zaradi morebitne enodnevne zamude roka ali pa zaradi nekaj eurov prenizke porabe dodeljenih sredstev. Dodeljena sredstva morajo biti v celoti namensko porabljena, sicer velja, da namenska poraba ni izkazana. Nesporno je, da tožnik dodeljenih sredstev ni porabil za plačilo ogrevanja in to je bistveni razlog za sankcijo, da ni upravičen do nove pomoči 18 mesecev. Zaključek sodišča, da je nakup dietne prehrane za znesek 26,80 EUR v skladu z namenom izplačevanja socialne pomoči, tako ni pravilen.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno določbo 31. c člena ZSV. Ni pa prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

V tem postopku sta predmet presoje dokončna odločba toženke št. ... z dne 12. 8. 2011 ter prvostopna odločba Centra za socialno delo ... št. ... z dne 13. 12. 2010, sporno pa je, ali je tožnik upravičen do izredne denarne socialne pomoči ter v zvezi s tem, ali je tožnik pred tem dodeljeno izredno denarno socialno pomoč namensko porabil. V 1. odstavku 31. c člena ZSV je določeno, da v vlogi za enkratno izredno denarno socialno pomoč oziroma izredno pomoč vlagatelj točno navede, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno predvidi višino sredstev, ki jih potrebuje. Skladno z 2. odstavkom citirane določbe je upravičenec do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči dolžan izredno pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. V 3. odstavku 31. c člena ZSV pa je določeno, da je dokazila o porabi sredstev upravičenec dolžan v roku 15-ih dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu Centru za socialno delo. Če tega ne stori, ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko uporabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve za ugotovitev, ali je tožnik namensko uporabil izredno denarno socialno pomoč v višini 226,80 EUR, je odgovor na vprašanje, zakaj in za kakšen namen je tožnik prejel izredno denarno socialno pomoč v takšni višini in zakaj in za kakšen namen je tožnik zaprosil za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik dne 9. 4.2010 pri Centru za socialno delo v ... podal vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za plačilo zapadlih računov (A.). Na podlagi takšne vloge je Center za socialno delo ... tožniku odobril izredno denarno socialno pomoč v višini 226,80 EUR za pomoč pri plačilu ogrevanja.

Izredne denarne socialne pomoči v takšni višini pa tožnik ni v celoti uporabil za plačilo zapadlih računov oziroma ogrevanje, pač pa za plačilo položnic 200,00 EUR, preostali znesek 26,80 EUR pa za prehrano. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik ni izkazal namenske porabe za plačilo ogrevanja za znesek 26,80 EUR, ker je ta znesek porabil za prehrano.

Ni sporno, da je dolžnik znesek 26,80 EUR porabil za prehrano oziroma za preživljanje, to je za namen, za katerega se izplačujejo denarne socialne pomoči. Vendar je bil znesek 226,80 EUR izplačan kot izredna denarna socialna pomoč z namenom, da tožnik plača zapadle račune za ogrevanje, za kar je tožnik sam tudi zaprosil, da se mu dodeli izredna denarna socialna pomoč in ne denarna socialna pomoč za preživljanje.

Zato bi tožnik izredno denarno socialno pomoč lahko uporabil edino za poravnavo zapadlih računov za ogrevanje stanovanja oziroma za poravnavo obveznosti do A., ne pa za prehranjevanje. Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči in dodeljenih sredstev v višini 226,80 EUR ni porabil za plačilo ogrevanja, torej za namen, za katerega mu je bila namenjena, je to razlog, zaradi katerega glede na 3. odstavek 31. c člena ZSV, tožnik ni upravičen do nove izredne denarne socialne pomoči 18 mesecev in torej tudi ne do pomoči, ki jo je uveljavljal z vlogo 6. 12. 2010, o kateri je Center za socialno delo ... odločil z odločbo z dne 13. 12. 2009, v pritožbenem postopku pa je toženka takšno odločitev z dokončno odločbo z dne 12. 8. 2011 potrdila in zavrnila tožnikovo pritožbo.

Takšni odločbi sta po stališču pritožbenega sodišča zato pravilni in zakoniti in zakonito zavrnjena pravica do izredne denarne socialne pomoči. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženkini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb z dne 13. 12. 2010 in 12. 8. 2011 ter priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči ter povračila stroškov postopka, zavrnilo.