Jedro

Samo vestni in pošteni dolžniki so upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 10. 5. 2022 vložil upnik A. A. ugodi, postopek odpusta obveznosti se ustavi, dolžnikov predlog za odpust obveznosti pa zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika A. A. proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil dne 10. 5. 2022 (I. točka izreka), odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške udeležbe v tem postopku zaradi insolventnosti (II. točka izreka) in upniku naložilo, da mora dolžniku v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške postopka v znesku 1.725,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik in uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagal je primarno spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Opozarja na nekonsistentnost dolžnikovih izjav v kazenskem in stečajnem postopku, ki so prirejene njegovim potrebam v posameznem postopku. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z upnikovim vedenjem o obsegu dolžnikove zadolženosti. Do upnikovih trditev o dolžnikovih igrah na srečo se sodišče ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni presojalo upnikovega ugovora zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ker je dolžnik znatni del svojega premoženja in prihodkov (tudi izposojene zneske od pritožnika in B. B.) zapravil in svoje dolgove ustvaril pri igrah na srečo. Dolžnikove težave s hazardiranjem v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sploh niso omenjene.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je prvostopenjsko sodišče pri presoji pritožnikovega ugovora proti odpustu obveznosti in dolžnikovih navedb v obrambo zoper ugovor osredotočilo na vprašanje, ali je bil pritožnik, ko je dolžniku posojal denar, seznanjen z dolžnikovim premoženjskim oziroma finančnim položajem. Na podlagi izvedenih dokazov je ugotovilo, da je bil pritožnik z dolžnikovim finančnim stanjem in družinskimi razmerami (razhod s partnerko in plačevanje preživnine) seznanjen, pa mu je kljub temu, da že nastalega dolga ni pravočasno poplačal, ponovno posojal denar. Tak upnik pa ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi ovire za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena (pravilno: 3. točki četrtega odstavka 399. člena) ZFPPIPP. Tudi od upnikov se namreč pričakuje, da bodo ravnali odgovorno, ne pa neodgovorno in lahkomiselno.

5. Pritožnik pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da dolžnikova prezadolženost ni bila edini ugovorni razlog. Kot izhaja iz vloženega ugovora zoper odpust obveznosti (procesno dejanje – p.d. 59), se je pritožnik skliceval tudi na splošno določbo prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v kateri je opredeljen namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Če bi iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali iz njegovega premoženjskega položaja izhajalo, da bi bil odpust obveznosti v nasprotju z namenom odpusta obveznosti, odpust po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, ker predstavlja zloraba pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik je v ugovoru dolžniku očital, da je precejšen del svojega premoženja porabil oziroma zapravil pri igrah na srečo. Z igrami na srečo je imel tako velike težave, da ima celo prepoved vstopa v Casino ...

6. Dolžnik je v odgovoru na ugovor (p.d. 65) prepoved vstopa v Casino ... pojasnil s svojim zavedanjem, da bi prepogosto obiskovanje casinojev (čeprav je zgolj občasno igral športne stave in obiskoval casino), pri čemer niso iz tega naslova nastali nobeni dolgovi, vplačani zneski pa so bili majhni od 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, lahko škodljivo vplivalo na njegovo nadaljnje življenje, zato si je sam v okviru upravne prepovedi postavil omejitev vstopa. Da je dolžnik podal izjavo o samoprepovedi udeležbe pri igrah na srečo za čas od 15. 2. 2010 do 1. 9. 2017 je v izpodbijanem sklepu na podlagi podatkov Ministrstva za finance ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče (13. točka obrazložitve). V odgovoru na ugovor je dolžnik trdil, da njegove obveznosti in posledično njegova prezadolženost ne izvirajo iz tovrstne dejavnosti.

7. Iz dolžnikove izpovedbe na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti z dne 17. 8. 2022 (p.d. 78) izhaja, da je imel v letih 2017 in 2018 več dolgov, zato si je od pritožnika izposodil denar za tekoče stroške, pri upniku si je v letu 2017 izposojal manjše zneske, drugo pogodbo je z njim sklenil v letu 2018. V letu 2018 in 2019 se je zadolžil tudi pri B. B. Samo prepoved vstopa v igralnice je preklical, ker po spremembi zakona ni bila več neomejena, takrat pa so s sodelavci šli na izobraževanje v Portorož in da ga ne bi sodelavci spraševali, je samoprepoved umaknil. Tedaj so šli tudi v casino, vendar le na pijačo, igral ni. Ko je imel samoprepoved več kot dvakrat do trikrat ni bil v casinoju, po preklicu samoprepovedi pa je šel v casino dvakrat, trikrat le kot spremstvo. Zakaj je igral v letu 2015 in 2016, čeprav je imel prepoved, pa se ni spominjal zaradi časovne oddaljenosti.

8. Vseh navedenih dejstev prvostopenjsko sodišče ni presojalo, pač pa se je zadovoljilo zgolj s pojasnilom upravitelja, da dolžnikova prezadolženost ne izhaja iz iger na srečo ali obiskovanja igralnic.

9. Pritožbeno sodišče na podlagi navedb samega dolžnika ugotavlja, da je dolžnik kljub samoprepovedi vstopa v igralnice vstopal vanje, kot tudi po preklicu samoprepovedi, pri čemer je bil vzrok za preklic dolžnikovo predvidevanje možnosti vstopa v igralnico ob priliki izobraževanja v Portorož. Njegovo pojasnilo, da so šli tedaj s sodelavci le na pijačo ter da je bil tudi po preklicu samoprepovedi v igralnici le kot spremstvo, pritožbenega sodišča ne prepriča, da v vseh navedenih primerih dolžnik ni igral na srečo. Da se je svojega nagnjenja k igram na srečo zavedal, izhaja iz njegovega lastnega ukrepanja samoomejitve vstopa v igralnice z izposlovanjem administrativne prepovedi vstopa, ki se je očitno ni v celoti držal. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da oseba, ki iz igrami na srečo nima težav, ne podaja izjave o samoprepovedi udeležbe pri igrah na srečo. Dolžnik je sam tudi pojasnil, da je imel v letih 2017 in 2018 več dolgov (od tedaj njegova zadolžitev pri pritožniku) kot v letih 2018 in 2019 (ko se je zadolževal tudi pri B. B.). Začetek zadolževanja pa sovpada z njegovim preklicem samoprepovedi vstopa v igralnice. Ne gre prezreti niti dolžnikovega pojasnila razlogov za insolventnost, ki niso bili le razhod z bivšo ženo in preživninske obveznosti, pač pa tudi previsoki življenjski stroški in mogoče preveč luksuznega življenja (p.d. 1). Dolžnikova izpovedba, da dolgov iz naslova iger na srečo ni ustvaril in upraviteljevo pojasnilo, da dolžnikova prezadolženost ne izhaja iz iger na srečo ali obiskovanja igralnic pa zato ne prepričata pritožbenega sodišča, da igre na srečo niso prispevale k višjim dolžnikovim povsem nepotrebnim stroškom in s tem k njegovi insolventnosti.

10. Prvostopenjsko sodišče je že samo v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da zakonska pravica do odpusta obveznosti močno posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine. Zaradi tega je treba strogo presojati ravnanja dolžnika tako pred uvedbo postopka osebnega stečaja kot tudi med postopkom. Samo vestni in pošteni dolžniki so namreč upravičeni do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ko dolžnik vstopa v obligacijska razmerja, mora tako pri sklepanju le-teh, kot pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij spoštovati načelo vestnosti in poštenja (5. člen Obligacijskega zakonika). To pomeni, da ne zasleduje le svojih koristi pri izvrševanju svojih pravic, pač pa tudi koristi pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Trošenje denarja v igralnicah, čeprav za manjše zneske 10,00 do 20,00 EUR, največ 100,00 EUR, namesto namenjenega za poplačilo obveznosti do upnikov, standarda vestnosti dolžnika, ki bi bila manifestirana v izraženi skrbnosti, 4/5 zanesljivosti in preudarnosti dolžnika z občutkom moralne odgovornosti, zagotovo ne izpolnjuje. Čim pa je tako, je izpolnjena ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Za tako odločitev je imelo podlago v 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP.