Snemanje na delovnem mestu

Datum

05.02.2025

Številka

07121-1/2025/116

Kategorije

Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 1. 2025 po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja na delovnem mestu. Zanima vas, ali je dovoljeno in če lahko interni akt določa, da delodajalec preverja delo zaposlenih preko videonadzora ne da bi bil za to podan utemeljen razlog (kot npr. sum na krajo ali večjo kršitev pri delu), brez prisotnosti varnostnika ali druge pooblaščene osebe. Pojasnjujete, da vaš nadrejeni večkrat ob prihodu na delo preveri videoposnetke preteklega dne z namenom preverjanja, kaj so zaposleni v delovnem času delali. Delate v trgovini.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) in 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vpogled v videoposnetke, na katerih so določeni ali določljivi posamezniki, pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora, lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja) oziroma eventualno v primeru nekega izrednega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dokaz v pravnem postopku.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih upravnih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Po določbi prvega odstavka 78. člena ZVOP-2 je možno izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali preprečevanja ali odkrivanja kršitev na področju iger na srečo ali za varovanje tajnih podatkov ali za varovanje poslovnih skrivnosti, teh namenov pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor na delovnem mestu se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov in v obsegu, kjer je treba varovati interese, navedene v prvem odstavku 78. člena ZVOP-2. Praviloma gre za prostore, kjer se ravna s premoženjem ali informacijami večje vrednosti. Izrecno pa je prepovedano z videonadzorom snemati delovna mesta, kjer delavec po navadi dela, razen če je to nujno v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZVOP-2. Ob upoštevanju strogih pogojev 78. člena ZVOP-2 za izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov je videonadzor praviloma dopustno izvajati npr. v trgovinah, v skladiščih, na mestih v proizvodnji, kjer obstaja velika verjetnost odtujitve predmetov ali povzročitve večje škode ipd. V zvezi s pogoji za uvedbo in izvajanje videonadzora je IP izdal veliko mnenj; objavljena so na naši spletni strani, kjer v iskalniku po mnenjih (https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/) odkljukate rubriko „Video in avdio nadzor“. IP je glede izvajanja videonadzora pripravil tudi smernice, ki so dostopne na naši spletni strani (https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/).

Vpogled v videoposnetke, na katerih so določeni ali določljivi posamezniki, pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora (v vašem primeru vaš delodajalec), lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja) oziroma eventualno v primeru nekega izrednega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dokaz v pravnem postopku. V skladu z načelom omejitve namena (točka b) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe) se lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj, kadar pride do „dogodka“, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. V nasprotnem primeru bi takšna obdelava osebnih podatkov (tj. vpogledovanje v posnetke) lahko bila nezakonita.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka