Jedro

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so se toženci dolžni izseliti iz vseh prostorov, razen spodnjih, to je kuhinje, kopalnice in spalnice pritličja, nepremičnine parc. št. 568/14 k. o. ..., na naslovu ..., ter jih izpraznjene izročiti tožnici (I. točka izreka); da se v presežku (za izpraznitev pritličnih prostorov sporne nepremičnine) tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka); da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka); pritožbo tožnice je zavrnilo in v II. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka); odločilo je tudi, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o pritožbenih stroških tožencev pa se pridrži za končno odločbo (III. točka izreka).

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj: (1) ali se lahko ustni dogovor, ki ga s svojim potomcem sklene eden izmed zakoncev, ki sta vsak do ½ lastnika nepremičnine – hiše, ki predstavlja njuno skupno premoženje, s katerim temu dovoli ureditev stanovanja v hiši in njegovo uporabo, pri čemer drugi zakonec takšnega dogovora ni sklenil, razteza tudi na drugo polovico nepremičnine, ki je v lasti tega; (2) ali se lahko takšen dogovor s strani posodnika prekliče in zahteva vrnitev izposojene stvari od izposojevalca. Prepričana je, da je pravnomočna odločitev materialnopravno zmotna. Tudi če bi njen takratni mož s prvo toženko sklenil ustni dogovor, ki sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj (pri čemer sami toženci zatrjujejo, da s tožnico ni bil sklenjen), ta ni mogel veljati in ne velja za ½ nepremičnine, ki je bila že pred njegovo sklenitvijo v lasti tožnice. Tudi če bi bila sklenjena posodbena pogodba, bi tožnica kot posodnik ob uporabi pravnih pravil Občnega državljanskega zakonika (ODZ), predvsem paragrafa 974, imela pravico izposojeno stvar poljubno terjati nazaj. Šlo bi namreč za neobvezno posodbo do preklica – prekarij, pri čemer bi morali toženci kot izposojevalci dokazati eventualno pravico za daljšo rabo, česar v konkretnem primeru niso uspeli. Tožnica bi torej z revizijo uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da gre za pravni vprašanji, glede katerih sodna praksa Vrhovnega sodišča RS ne obstaja.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).