Jedro

Tožena stranka je v okviru svoje dejavnosti in po naročilu tretjega, občine, odstranila poškodovane panoje. Tožena stranka je kot javna služba ravnala po izrecnem navodilu lastnika, od tega dejanja lastne koristi v smislu pridobitve posesti ni imela oz ni štela, da ravna v svojo korist, poleg tega se ji nalaga z dajatvenim delom vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je stanje spremenjeno, betonskih nosilcev več ni, renovacijo parkirišča je opravil tretji izvajalec, ki je ob delih betonske temelje odstranil, kar pomeni da tožena stranka niti ne more vzpostaviti prejšnjega stanja na tujem, sedaj v naravi spremenjenem zemljišču.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, in sklep pod točko II spremeni tako, da glasi: - Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Tožena stranka je dolžna v osmih dneh vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da v korist tožeče in na lastne stroške, na gramoziranem parkirišču na desni strani I. v K. v smeri I., to je na zemljišču parcel ID znak: parcela Y 3/9, v lasti Republike Slovenije nazaj namesti štiri oglasne objekte tožeče stranke na mesto kjer so stali pred dnem 7.7.2017, po svojih zaposlenih in z lastnimi sredstvi in se ji prepoveduje, da v bodoče s takimi ali podobnimi motitvenimi dejanji posega v posest tožeče stranke“.

- Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 679,40 EUR stroškov postopka na prvi stopnji, v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 197,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo (točka I izreka), v dajatvenem delu pa tožbenemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo, da v osmih dneh vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da v korist tožeče stranke in na lastne stroške, na gramoziranem parkirišču na desni strani K. v smeri I., to je na zemljišču parcel ID znak: parcela Y 3/9, v lasti Republike Slovenije nazaj namesti štiri oglasne objekte tožeče stranke na mesto kjer so stali pred dnem 7.7.2017. Toženi stranki je prepovedalo, da v bodoče s takimi ali podobnimi motitvenimi dejanji posega v posest tožeče stranke, kot je to določno opredeljeno v izreku. Odločilo je še o stroških postopka (točka II izreka). V razlogih sklepa je pojasnilo, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Posestnik nima pravnega varstva, če motilno ravnanje ali odvzem posesti temeljita na zakonu. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka odstranila 4 jumbo panoje postavljene na gramoznem parkirišču v Ž. ob cesti K. - I. ter je sedaj dejansko stanje spremenjeno. Ocenilo je, da je tožena stranka, ki je poseg opravila, pasivno legitimirana, ter da so bili panoji ob neurju sicer poškodovani (npr. majavi), in tožena stranka ni dokazala trditev, da bi predstavljali tako nevarnost za ljudi in premoženje, da bi jih bilo treba odstraniti, po oceni sodišča prve stopnje bi se jih lahko popravilo oz. saniralo. Glede ugovora, da tožena stranka nima več veljavne pogodbe, je poudarilo, da to v motenjskem sporu ni odločilno, kot neutemeljeno je ocenilo tudi sklicevanje tožene stranke na 33. členu Odloka občine o občinskih in javnih površinah, po katerem je oglaševanje na območju občinske ceste prepovedano. Glede ugovora tožene stranke, da so betonski temelji odstranjeni in je dejansko stanje spremenjeno ter zato ni mogoče več vzpostaviti prejšnjega stanja pa je zaključilo, da dejstvo, da ni več betonskih temeljev, tožene stranke ne more oprostiti dejanja.

2. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sklep ter uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep tako spremeni, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je stroške. Vztraja pri tem, da ni pasivno legitimirana, dela je opravila po nalogu občine in v njeno korist. Pogodba, ki je dajala pravico tožeči stranki do postavitve spornih oglasnih površin, je prenehala že 31.1.2016. Te listine sodišče ni prebralo in ni jasno zakaj je dokaz zavrnilo, razlogov ni, podana je bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede listine - poziva tožene stranke tožeči stranki za dokončno ureditev medsebojnih razmerij v zvezi s postavitvijo oglasnih površin, ne gre za prepozen dokaz, saj na predhodnem naroku ni obstajal. Sodišče je nepravilno uporabilo določbe o prekluziji, to je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa. Na drugem naroku je tožena stranka vložila v spis tožbo s prilogami, gre za tožbo o pravici do posesti, predlagala je prekinitev postopka, o tem ni odločeno in razlogov ni. Tudi tožbe sodišče ni prebralo in za to razlogov ni podalo. Priča Š. je povedal, da je potem, ko je močna burja podrla pano, na travniku opravil ogled in ugotovil, da se preostali panoji majejo in so predstavljali nevarnost, ko piha burja, prav zaradi nevarnosti jih je tožena stranka odstranila. Mnenje sodišča, da bi se razmajenost lahko popravilo oz. saniralo, ni prepričljivo, za tako stališče ne navede razlogov in tudi zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stanje je sedaj spremenjeno, to izhaja iz priloženih fotografij. Tam je parkirišče, kolesarska steza in pešpot. Tožena stranka upravlja javne površine in si ne more privoščiti, da bi burja panoje prevrnila. Lahko bi jo doletela tudi odškodninska odgovornost. Nenazadnje tožeča stranka tudi veljavne pogodbe ni več imela. Sodišče je zmotno uporabi materialno pravo, ko zaključi, da določba 33.a člena Odloka občine o občinskih in javnih površinah ni utemeljen razlog za odstranitev obravnavanih panojev. Obveščanje in oglaševanje na območju občinske ceste je prepovedano, da gre za občinsko cesto, pa je tožena stranka predlagala dokaz, izvedenca geodetske stroke in tudi sicer tožeča stranka tem navedbam ni ugovarjala in tudi v Odloku ni navedeno, da bi za odstranitev bil potreben kak posebni postopek. Ker tožeča stranka nima dovoljenja za postavitev oglaševalskih objektov ob občinski cesti, nima ekonomskega interesa. Tudi ni tožena stranka dolžna postaviti betonskih nosilcev, saj jih sama ni odstranila in v zvezi s tem tožeče stranke ni motila ter je izrek sklepa neizvršljiv.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, ter ob tem opravilo tudi uradni preizkus v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP.

5. Sodišče prve stopnje je ob presoji ugovora pasivne legitimacije zaključilo, da je tožena stranka pasivno legitimirana, čemur pritožnica nasprotuje. Pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbi pritrjuje. Tožena stranka je v okviru svoje dejavnosti in po naročilu tretjega, občine (v nadaljevanju občina), odstranila poškodovane panoje. Odstranjeni so bili po neurju, ko so bili poškodovani in je bilo ocenjeno, da lahko predstavljalo nevarnost zaradi bližine javne ceste oziroma parkirišča. Tožena stranka je kot javna služba v konkretnem primeru ravnala po izrecnem navodilu lastnika, od tega dejanja lastne koristi v smislu pridobitve posesti ni imela, oz ni štela, da ravna v svojo korist, poleg tega se ji nalaga z dajatvenim delom vzpostavitev v prejšnje stanje, čeprav je ugotovljeno, da je stanje spremenjeno, betonskih nosilcev niti več ni, renovacijo parkirišča je opravil tretji izvajalec, ki je ob delih betonske temelje odstranil, kot je povedala tudi priča Š., kar pomeni da tožena stranka na more vzpostaviti prejšnjega stanja na tujem sedaj v naravi spremenjenem zemljišču. Sodišče prve stopnje bi glede na navedena ugotovljena dejstva moralo tožbeni zahtevek zavrniti (primerjaj tudi sodno prakso, npr. VSM sklep I Cp 183/2017, VSC Cp 350/2014 ), upoštevaje določbe 33. in 34. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ). Ker je že iz tega razloga tožbeni zahtevek neutemeljen, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep ustrezno spremenilo, ter se mu do drugih pritožbenih očitkov ni bilo potrebno opredeliti (3. točka 365. člena ZPP). V posledici spremembe izpodbijanega dela sklepa je pritožbeno sodišče spremenilo tudi odločbo o stroških (165. člen ZPP). Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji po spremembi uspela in je upravičena do povrnitve stroškov (154. in 165. člen ZPP). Nagrada in stroški so odmerjeni v okviru stroškovne zahteve, upoštevaje določbe Odvetniške tarife.

6. Tožena stranka je s pritožbo uspela in je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške sestave pritožbe z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost, skladno s stroškovno zahtevo, skupno 197,00 EUR. Ta znesek je dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (154. in 165. člen ZPP).