Jedro

Sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno in ni napačno uporabilo materialnega prava, ko je upoštevalo tak obračun tožeče stranke, pri katerem je tožeča stranka zneske, ki jih je tožena stranka plačala, poračunala najprej kot plačilo glavnice, zahtevala pa še preostanek glavnice in zamudne obresti od te glavnice ter zamudne obresti od prepozno plačanih zneskov. Res se po 288.čl. OZ, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, vendar je ta določba izključno v korist upnika, saj bi v primeru, če te določbe ne bi bilo, dolžnik lahko ravnal v skladu s 1.odst. 287.čl. OZ in sam določil, kako naj se plačani zneski poračunajo. Sodišče prve stopnje s tem, da je upoštevalo tak obračun kot ga je v konkretnem primeru napravila tožeča stranka, to je da je plačane zneske s strani tožene stranke najprej štelo za plačilo glavnice, nikakor ni ravnalo v nasprotju s koristmi tožene stranke, tako da o napačni uporabi materialnega prava v škodo dolžnika ni mogoče govoriti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 997,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2007 dalje in znesek 19.442,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.3.2007 dalje, glede pravdnih stroškov pa je še odločilo, da jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 597,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2007 dalje.

Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi kršitve določb postopka in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da izpodbijana zamudna sodba nima obrazložitve, saj iz obrazložitve ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče presodilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sicer pa je izpodbijana sodba tudi napačno uporabila materialno pravo, saj je odločitev v nasprotju z določbo 288.čl. Obligacijskega zakonika (OZ), ki je prisilne narave. Tožeča stranka bi morala namreč s plačili najprej pokriti zamudne obresti, kar bi ostalo neplačanega, pa je glavnica, ne pa obresti. Izpodbijana sodba pa je nezakonita tudi zato, ker so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka (4.odst. 318.čl. ZPP). Tožeča stranka namreč zatrjuje obstoj pravnega razmerja na podlagi pogodbe za svetovalni inženiring in aneksa št. 1 k navedeni pogodbi, iz obeh pravnih poslov pa izhaja, da sta bila sklenjena z družbo M. d.d. Tudi račun št. 61/03 se glasi na to družbo. Računi št. 24/04, 14/04 in 05/04 pa so izdani za dograditev in prenovo K., ki je sedaj tudi tožena stranka.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrže, ker tožena stranka za pritožbo nima več pravnega interesa, glede na to, da je po zamudni sodbi prisojeni znesek že plačala.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izdajo zamudne sodbe v predmetnem primeru zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, saj je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča sicer nima prav tožena stranka ko meni, da zamudna sodba ni obrazložena, ker iz njene obrazložitve ni razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodba sodišča prve stopnje te razloge ima in zato ne gre za kršitev po 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP. Prav tako pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje ni ravnalo napačno in ni napačno uporabilo materialnega prava, ko je upoštevalo tak obračun tožeče stranke, pri katerem je tožeča stranka zneske, ki jih je tožena stranka plačala, poračunala najprej kot plačilo glavnice, zahtevala pa še preostanek glavnice in zamudne obresti od te glavnice ter zamudne obresti od prepozno plačanih zneskov. Res se po 288.čl. OZ, če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, vendar je ta določba izključno v korist upnika, saj bi v primeru, če te določbe ne bi bilo, dolžnik lahko ravnal v skladu s 1.odst. 287.čl. OZ in sam določil, kako naj se plačani zneski poračunajo. Sodišče prve stopnje s tem, da je upoštevalo tak obračun kot ga je v konkretnem primeru napravila tožeča stranka, to je da je plačane zneske s strani tožene stranke najprej štelo za plačilo glavnice, nikakor ni ravnalo v nasprotju s koristmi tožene stranke, tako da o napačni uporabi materialnega prava v škodo dolžnika ni mogoče govoriti.

Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru za izdajo zamudne sodbe ni bil podan pogoj, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam dolžnik. Tožeča stranka je kot toženo stranko v konkretni pravdi označila K. d.d., v pogodbi za svetovalni inženiring z dne 21.3.2003 in aneksu št. 1 k tej pogodbi z dne 3.11.2003 pa je kot naročnik označen M. d.d., in ne tožena stranka. Tudi v računu št. 61/03 je kot naslovljenec označen M. d.d. To pa pomeni, da se nekateri dokazi, ki jih je za utemeljitev svojega tožbenega zahtevka priložila tožbi sama tožeča stranka, v nasprotju z dejstvi, na katera se opira tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi tožene stranke izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, to je da sodišče prve stopnje razpiše narok za glavno obravnavo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3.odst. 165.čl. ZPP.