Jedro

Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Zato zavarovalnega kritja tožene zavarovalnice ni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek za plačilo 1.491.500,00 SIT, s sodbo na podlagi pripoznave pa je ugodilo podrejenemu zahtevku za plačilo 53.111,00 SIT. V zvezi s primarnim zahtevkom je ugotovilo, da je tožničin mož dne 17.6.1994 sklenil zanjo kasko zavarovanje za njen avtomobil. Premijo je plačal dne 20.6.1994. Tedaj je nastopilo zavarovalno kritje tožene stranke.

Avtomobil, za katerega je tožničin mož sklepal zavarovanje, pa je bil poškodovan dne 18.6.1994, torej pred nastopom zavarovalnega kritja. Zato primarni zahtevek, ki se nanaša na povrnitev škode na avtomobilu, ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožeča stranka vlaga revizijo proti tej sodbi, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer 99., 100. in 902. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ter predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo ter ugodi tožbenemu zahtevku.

Navaja, da peti odstavek 902. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) kogentno določa, da v primeru navzkrižja med zavarovalno polico in zavarovalnimi pogoji velja polica. Pravila za razlago pogodbene volje pa vsebujeta 99. in 100. člen ZOR. Polica je sklenjena na obrazcu tožene stranke. Zato je treba nejasnosti razlagati v njeno breme. Nejasnost je povzročila delavka tožene stranke, ki ni popravila police, čeprav je vedela, da je bila premija plačana šele 20.6.1994. Ravnanje tožeče stranke ni bilo nepošteno, saj ni prikrivala dejstev o datumu plačila premije.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS, št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju ZPP 1977).

Revizija ni utemeljena.

V postopku na prvi in drugi stopnji so bila ugotovljena naslednja pomembna dejstva: - da je za tožnico njen mož dne 17.6.1994 sklenil pri toženi stranki kasko zavarovanje za osebni avtomobil; pred tem je prejel splošne pogoje kasko zavarovanja in bil seznanjen, da ob enkratnem plačilu premije, ki je bilo dogovorjeno, začne teči obveznost zavarovalnice za izplačilo odškodnine naslednji dan po vplačilu premije, - da je delavki tožene stranke zagotovil, da bo premijo plačal še istega dne in ker denarja ni imel pri sebi, mu že spisane police ni izročila, - da je avtomobil poškodoval v nesreči dne 18.6.1994, - da je plačal premijo in prinesel položnico dne 20.6.1994, da tedaj nesreče ni omenil in da mu je delavka tožene stranke izročila polico, kakršna je bila spisana že 17.6.1994 ter - da je tožeča stranka prijavila škodo dne 22.6.1994. Na podlagi teh ugotovitev sta sodišči sprejeli stališče, da je zavarovanje pričelo teči po plačilu premije in da zato na dan nastanka škode dne 18.6.1994 še ni začelo zavarovalno kritje tožene stranke.

Tožeča stranka to stališče izpodbija in se pri tem sklicuje na peti odstavek 902. člena ZOR. Ta določa, da velja določilo police, če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo police ne ujemata. V polici avtomobilskega zavarovanja št... z dne 17.6.1994 je naveden začetek zavarovanja dne 17.6.1994 ob 11 h. Splošni pogoji avtomobilskega kaska AK 92/1 tožene stranke pa v prvem odstavku 20. člena določajo: "Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, se zavarovalno kritje začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana premija, sicer pa po izteku 24. ure tistega dne, ko je premija plačana." Po tej določbi je torej začetek zavarovalnega kritja praviloma vezan na plačilo premije - če v zavarovalni pogodbi ni določeno drugače. Toda v zavarovalni pogodbi med pravdnima strankama, to je v prej navedeni polici avtomobilskega zavarovanja, je poleg začetka zavarovanja dne 17.6.1994 ob 11 h navedeno še, da je zapadlost premije v znesku 53.111,00 SIT dne 17.6.1994 in da je obračunana zavarovalna premija za čas od 17.6.1994 do 17.6.1995 plačana takoj. Pogodba - polica velja kot celota. Iz navedenih določb police sledi, da je začetek zavarovanja vezan na takojšnje plačilo zavarovalne premije. Ker premija ni bila plačana takoj, zavarovalno kritje ni začelo. V potrditev tega delavka tožene stranke ni izročila zavarovalne police tožničinemu možu. Iz tega sledi, da neskladja med prvim odstavkom 20. člena splošnih pogojev in polico ni. Splošni pogoji po izrečni določbi 20. člena veljajo, če v polici ni določeno drugače. V tem primeru je v polici določen začetek veljavnosti z dnem 17.6.1994 ob 11 h, vendar ob predpostavki takojšnjega plačila tedaj določene zavarovalne premije. Ker premija ni bila plačana, pogodba ni začela veljati. To izhaja neposredno iz police. Odstopanje od splošnih pogojev je bilo ob predpostavki takojšnjega plačila premije določeno samo z določbo o takojšnjem začetku zavarovanja tega dne ob 11. uri, namesto po izteku 24. ure, kot določajo pogoji. Vendar ta razlika v obravnavani zadevi ni pomembna, ker je do škode prišlo šele naslednjega dne, ko bi bilo zavarovalno kritje tožene stranke podano tako na podlagi police, kot tudi na podlagi splošnih pogojev, če bi bila zavarovalna premija plačana v skladu z dogovorom. Zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na peti odstavek 902. člena ZOR. Polica sama, brez sklicevanja na splošne pogoje, daje podlago za stališče, da ob nastanku škode zavarovalnega kritja tožene stranke ni bilo, ker zavarovalna premija tedaj še ni bila plačana.

Navedena razlaga vsebine zavarovalne police je v skladu z 99. in 100. členom ZOR. Po prvem odstavku 99. člena se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Kako se glasijo določila police o začetku zavarovanja in zapadlosti premije, je bilo že navedeno. Po drugem odstavku 99. člena ZOR pa se išče skupen namen pogodbenikov; pogodbena določila je treba razumeti tako, kot ustrezajo načelom obligacijskega prava. Skupen namen pogodbenikov kot dejansko vprašanje je bil izrečno ugotovljen v postopku na prvi in drugi stopnji, in sicer tako, da zavarovanje začne po plačilu zavarovalne premije. V zvezi z načeli obligacijskega prava sodba druge stopnje utemeljeno opozarja zlasti na načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR). K temu je treba dodati, da v zavarovanju velja pravilo, da se zavarovanje sklene za bodočo, negotovo in od volje pogodbenikov neodvisno škodo. Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastal (898. člen ZOR).

Razlaga, za kakršno se zavzema tožeča stranka, da bi si s plačilom premije potem, ko je škoda že nastala, zagotovila začetek zavarovanja za čas pred nastankom škode ne glede na drugačen dogovor o začetku zavarovanja, ni v skladu s temi načeli zavarovalnega prava.

Pravila razlage po 100. členu ZOR v obravnavanem primeru ne pridejo v poštev. Ne gre za nobene nejasnosti v besedilu natisnjenega obrazca, prav tako niso nejasni podatki, vnešeni v obrazec, na katere se sklicuje tožeča stranka. Ti podatki, mišljen je datum 17.6.1994, se namreč nanašajo na začetek zavarovanja, na zapadlost premije in na takojšnje plačilo premije. Da je bil glede medsebojne povezanosti teh določb ugotovljen skupen namen pogodbenikov, je bilo že navedeno.

Ko je tožeča stranka plačala zavarovalno premijo, je škoda že nastala. Tožeča stranka je zanjo vedela, ob predložitvi dokaza o plačilu pa je toženi stranki to zamolčala. Prikrila je torej okolnost, zaradi katere bi bila zavarovalna pogodba nična (drugi odstavek 898. člena ZOR). Spričo tega v reviziji neutemeljeno poudarja svojo poštenost. Ne gre namreč za to, ali je toženo stranko spravljala v zmoto glede datuma plačila premije. Bistveno je, da je zamolčala, da je pred plačilom premije, s katerim bi se začelo dogovorjeno zavarovanje, že nastala škoda. Zamolčanje tega dejstva je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (12. člen ZOR). Tako ravnanje ne more biti deležno pravnega varstva.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).