Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je dolžna plačati ustrezen znesek za poplačilo stroškov izvedenstva.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
V tej pravdni zadevi je sodišče s sklepom z dne 16.10.1995 v tč. 1 odmerilo nagrado za izvedenstvo Zavodu za transfuzijo krvi, v tč. 2 pa zakoniti zastopnici tožnika F. T. in tožencu A. B. naložilo plačilo manjkajočega predujma za izvedenstvo vsakemu po 67.500,00 SIT.
Proti tč. 2 sklepa se pritožuje tožeča stranka in smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je zakonita zastopnica že v marcu 1995 plačala za izvedensko mnenje 60.000,00 SIT. Na razpravi dne 19.9.1995 se je toženec izvedeniškemu mnenju protivil in zahteval novo izvedeništvo. Stroški takega ponovnega izvedeništva bi zato morali v celoti bremeniti toženca.
Zakonita zastopnica je tudi sicer samohranilka in ni prejela od toženca preživnine za otroka.
Pritožba ni utemeljena.
Niso skladne s podatki spisa pritožbene trditve, češ, da je toženec zahteval novo izvedenstvo in da predstavlja znesek 67.500,00 SIT iz tč. 2 izpodbijanega sklepa stroške novega izvedenstva, predlaganega s strani toženca. V resnici je bil v tej pravdni zadevi postavljen samo en izvedenec in sicer je bilo izvedenstvo zaupano Zavodu za transfuzijo krvi RS Ljubljana (sklep opr.št. II P 122/95-10 z dne 5.4.1995). Izvedensko mnenje je v spisu na list.št. 21-23 (s prilogami), drug izvedenec pa s strani sodišča v tej pravdni zadevi ni bil postavljen. Stroške izvedencu Zavodu za transfuzijo krvi je prvostopno sodišče odmerilo v neizpodbijani 1. tč. sklepa z dne 16.10.1995 na 195.000,00 SIT, v izpodbijani 2. tč. navedenega sklepa pa je vsaki od strank naloženo plačilo polovice manjkajočega zneska, kar je razvidno tako iz izreka in obrazložitve izpodbijanega sklepa in kar ustreza ostalim podatkom spisa. Pritožbene trditve o stroških ponovnega izvedenstva so torej neutemeljene, v zvezi s prvotnim izvedenstvom, potrebnim za ugotavljanje očetovstva, pa je prvostopno sodišče za zagotovitev manjkajočih sredstev v skladu z določbami 3. odst. 249. čl. ZPP in 2. odst. 256. čl. pravilno odločilo o doplačilu manjkajočega predujma. Točka 2. izpodbijanega sklepa je torej glede tožeče stranke v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna, prvostopno sodišče pa tudi ni storilo kršitve postopka, ki se upošteva po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 380. čl. ZPP).