Jedro

Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v postopku - obrazca naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti, izpovedi zdravnika in policista – ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer se je vzpostavila domneva alkoholiziranosti. S tem je tožena stranka dokazno breme prevalila na tožnika.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je s tožbo z dne 20.5.2003 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v znesku 23.347,18 EUR (prej 5,594.919,00 SIT) po sklenjeni pogodbi o zavarovanju avtomobilskega kaska.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je odločilo, da tožnik ni uspel izpodbiti domneve o alkoholiziranosti, ki po 12. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska velja, če se voznik izmakne možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Odločilo je, da je tožnik s tem izgubil zavarovalne pravice in je tožena stranka utemeljeno odklonila izplačilo zavarovalnine. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 399. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačna odločitev sodišča, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Poudarja, da je bil v prometni nesreči hudo poškodovan po glavi, v nezavesti in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico na Ptuju. Poudarja, da se na kraju nesreče ni izmaknil ukrepom policistov, saj glede na poškodbe sploh ni bil sposoben aktivnega ravnanja. Meni, da se po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska šteje določeno ravnanje voznika kot izmikanje preiskavi, le če bi bilo njegovo ravnanje hoteno (namerno). Navaja, da so mu v bolnici opravili številne zdravniške posege – infuzijo, anestezijo, odvzem krvi za potrebe zdravljenja - pa za te posege niso zahtevali njegovega soglasja. Zato po njegovem mnenju ni logično, da mu niso odvzeli tudi krvi za analizo alkoholiziranosti. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje njegovo ravnanje napačno ocenili in dejansko stanje ne daje podlage za sklep o izgubi zavarovalnih pravic. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (370. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZPP). To pomeni, da mora revident vsak očitek postopkovne kršitve jasno opredeliti. Tožnik zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa je ne opredeli, zato revizijsko sodišče na ta očitek ne odgovarja.

7. Revizijsko sodišče je vezano na naslednje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje: - da je bilo tožnikovo vozilo poškodovano dne 24.2.2001 v prometni nesreči in da je imel tožnik pri toženi zavarovalnici sklenjeno pogodbo o kasko zavarovanju; - da je bil tožnik poškodovan po obrazu, zaradi česar mu na kraju nesreče ni bil odrejen preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku; - da je bil tožnik odpeljan v Splošno bolnišnico na Ptuju, kjer je zdravnik na obrazcu naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti zapisal, da odvzem ni bil mogoč zaradi absolutnega nesodelovanja pacienta; - da je zdravnik potrdil, da tožnik ni bil v nezavesti in bi mu odvzel kri, če bi tožnik roko držal pri miru in ne bi rekel ničesar, zato glede na zapis na obrazcu očitno ni bilo tožnikovega sodelovanja; da so s tem izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 12. člena splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice.

8. Neutemeljen je revizijski očitek, da bi tožena stranka morala dokazati, da se je tožnik namenoma izognil preizkusu alkoholiziranosti. Po drugem odstavku 12. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je v času prometne nesreče pod vplivom alkohola. Šteje se, da je pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov v postopku - obrazca naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi alkoholiziranosti, izpovedi zdravnika in policista D. J. – ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik preprečil ugotavljanje alkoholiziranosti, s čimer se je vzpostavila domneva alkoholiziranosti. S tem je tožena stranka dokazno breme prevalila na tožnika. Tožnik bi moral dokazati, da v času nesreče ni bil alkoholiziran in v tem primeru zavarovalnih pravic ne bi izgubil. Sodišči prve in druge stopnje sta ocenili, da tožniku tega ni uspelo dokazati.

9. Tožnik s trditvami, da ni pravilna ugotovitev, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, izpodbija dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, torej uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dopustno. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z izvedenim dokaznim postopkom pa tožnik ne uveljavlja. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da je revizija neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.

10. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP in je zajeta z izrekom revizijske odločbe.