Jedro

Ker je tožniku sodno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne more uveljavljati v upravnem sporu in je prvostopno sodišče utemeljeno zavrglo nedovoljeno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic. V tožbi je zatrjeval, da so mu bile v pravdnem postopku, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu in v pritožbenem postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru, kršene ustavne pravice. Do teh kršitev je prišlo zato, ker sta obe sodišči bistveno kršili določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotno in nepopolno ugotovili dejansko stanje in nepravilno uporabili materialno pravo. S tem so mu bile kršene ustavne pravice po 14., 23. in 25. členu Ustave Republike Slovenije. Predlagal je odpravo sodb Višjega sodišča v Mariboru in izvršilnega sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu ter vrnitev zadev v prvotno stanje.

V razlogih izpodbijanega sklepa je sodišče navedlo, da je sodno varstvo ustavnih pravic iz 3. odstavka 1. člena ZUS subsidiarno sodno varstvo in je kršitev teh pravic mogoče uveljavljati v upravnem sporu le v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Varstvo ustavnih pravic je bilo torej tožniku zagotovljeno v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje in z rednim pravnim sredstvom - pritožbo na Višje sodišče v Mariboru zato do subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu ni upravičen.

Tožnik v pritožbi ponavlja tožbene navedbe in zatrjuje, da so mu bile z izpodbijanim sklepom kršene ustavne pravice iz 14., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je razpravljajoča sodnica pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu zavrnila njegove dokazne predloge, je bila kršena Ustava Republike Slovenije. Izpodbijani sklep je pavšalen in netočen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodno varstvo ustavnih pravic iz 3. odstavka 1. člena ZUS je v upravnem sporu predvideno samo v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je varstvo v drugih sodnih postopkih. Pravica do sodnega varstva tožniku namreč ne zagotavlja, da v kateremkoli postopku uveljavlja katerikoli zahtevek. Samo, če je izpolnjen pogoj odsotnosti drugega sodnega varstva, je možno sodno varstvo v upravnem sporu. Sicer pa je varstvo prvenstveno zagotovljeno v rednih postopkih in upravno sodišče ni instanca rednim sodiščem.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Dejanska in pravna podlaga tožnikove tožbe, njegove navedbe v tožbi in v tožbi postavljena zahteva, ne dajejo podlage za presojo, da mu drugo sodno varstvo ni bilo zagotovljeno. Varstvo v pravdnem postopku vključuje in zagotavlja tudi varstvo ustavnih pravic in presojo odločitev prvostopnega sodišča v pritožbenem postopku. Vse to pa je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za ugotovitev in presojo, da negativni pogoj, ki mora biti podan za sodno varstvo ustavnih pravic v ustavnem sporu, v konkretnem primeru ni izpolnjen.

Zato na drugačno odločitev o stvarni pritožbi ugovori ne morejo vplivati. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ki pri presoji izpodbijanega sklepa tudi ni našlo uradno upoštevnih kršitev, na podlagi določbe 73. in 68. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.