Jedro

Glede na doseženi uspeh v upravnem sporu lahko sodišče (če stranka le deloma zmaga) odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v 2. točki spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke 60. člena ZUS tožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo sklep tožene stranke z dne 2.6.2005 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1. točka izreka), toženi stranki pa naložilo, da je dolžna tožeči povrniti stroške postopka v znesku 40.692,00 SIT v roku 15 dni po vročitvi sodbe brezobrestno, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, pod izvršbo. Tožena stranka je z omenjenim sklepom odločila, da se tožniku odvetniku D.D. priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 33.600,00 SIT, v presežku pa se njegov zahtevek zavrne kot neutemeljen.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe med drugim navaja, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke z dne 29.4.2003 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči prosilcu B.B. (dalje mandant) v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja po členu 212/1 točka 1. KZ. Za omenjeno kaznivo dejanje je z zakonom predpisana kazen nad 3 leta zapora. Zato je tožnik upravičen do plačila stroškov v višini 160 točk po tar. št. 9/1c) Odvetniške tarife (dalje OT) in ne le v višini 120 točk po tar. št. 9/1b), kot je zmotno odločila tožena stranka. Neutemeljeno pa tožnik uveljavlja povračilo stroškov za zastopanje in pravno svetovanje v drugih kazenskih zadevah, ki so vsebinsko povezane z zadevo, v zvezi s katero je bila njegovemu mandantu odobrena brezplačna pravna pomoč. Tožnik je s tožbo uspel, zato je na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS odločilo, da mu je tožena stranka dolžna povrniti tudi stroške postopka v višini 33.910,00 SIT za tožbo in posvet s stranko, DDV v višini 6.782,00 SIT; skupno torej 40.692,00 SIT.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS). Navaja, da je sodišče kršilo določbo 1. odstavka 154. člena ZPP, ker ji je naložilo plačilo vseh stroškov postopka, saj tožnik ni v celoti uspel s tožbenim zahtevkom. Glede na to, da je tožnik s tožbo uspel s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka (v višini 5,14%), bi mu moralo sodišče na podlagi 2. odstavka omenjenega člena ZPP naložiti plačilo stroškov v omenjenem odstotku oziroma odločiti, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da tožnik v upravnem sporu ni v celoti uspel. Zaradi napačne uporabe odvetniške tarife mu je tožena stranka namesto 160 točk po tar. št. 9/ 1c) priznala le 120 točk po tar. št. 9 1.b) OT. V ostalem delu pa tožnik s tožbo oziroma tožbenim zahtevkom ni uspel. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno in utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek s presojo, da je bila njegovemu mandantu odobrena s strani države plačana državna pomoč za zastopanje in pravno svetovanje v konkretni kazenski zadevi ter se zato tožnik brez odobritve tožene stranke ni mogel oziroma ni smel v breme stroškov brezplačne pravne pomoči udeleževati zaslišanj in drugih obravnav v drugih kazenskih zadevah, pa čeprav so te zadeve vsebinsko povezane z zadevo, v zvezi s katero je bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Za takšne aktivnosti bi bila potrebna posebna odobritev tožene stranke.

Glede na vtoževan znesek (102.720,00 SIT) je tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča uspel le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka. Zato v obravnavanem primeru ni podlage za uporabo določbe 1. odstavka 154. člena ZPP, ampak bi moralo sodišče odločiti o stroških postopka na podlagi določbe 2. odstavka 154. člena ZPP. Po navedeni zakonski določbi lahko sodišče (če stranka deloma zmaga v pravdi), glede na doseženi uspeh, odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.

Glede na tožnikov doseženi uspeh, je po presoji pritožbenega sodišča primerno, da vsaka stranka krije svoje stroške. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremenilo tako, da je odločilo, da na podlagi določbe 2. odstavka 154. člena ZPP vsaka stranka krije svoje stroške.