Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dedna izjava o sprejemu dednega deleža in odstopu le-tega v korist določenemu dediču je nepreklicna, zato pritožnik s pritožbo ne more uspešno uveljavljati spremembe le-te.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dedinja M. M. sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju pod točko I izreka ugotovilo obseg zapuščine, pod točko II izreka je kot zakonite dediče II. dednega reda razglasilo M. M., zapustnikovo sestro, do 9/27 zapuščine, R. M., zapustnikovo nečakinjo, do 15/27 zapuščine ter N. M., J. M. in S. S., zapustnikove pranečake, vsakega do 1/27 zapuščine, pod točko III izreka pa je izreklo, katere zemljiškoknjižne vpise bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti izvedlo v zemljiški knjigi.
Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložil F. M. V njej je navedel, da se pritožuje iz razloga, ker dedinja M. M. ne spoštuje dogovora med dediči in del premoženja, ki naj bi ga dedovala po izpodbijanem sklepu, že uporablja za izsiljevanje. V deležu, ki naj bi ga dedovala M. M., uveljavlja stroške, ki jih je imel z zapustnikom in ki so za čas 18-letnega skrbništva znašali 51.840,00 EUR, brez obresti. Vse to je pokojnemu stricu nudil iz lastnih prihrankov, medtem ko mu M. M. ni nudila nič. V popolni veljavi pa je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 28.12.1988, ki jasno določa, da je F. M. v celoti lastnik zapustnikovega premoženja, kar ga ostane po njegovi smrti. Sodišče naproša, da pregleda pogodbo, delež, ki ga deduje M. M., pa naj deduje pritožnik. Vsi ostali dediči so korektni in zato naj dedujejo, kot je določeno v izpodbijanem sklepu.
Dedinja M. M. je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Zapuščinski postopek je namenjen temu, da sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). O pravicah do dediščine, volila in o velikosti dednih deležev sodišče odloči, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne (ustne ali pisne) izjave (207. člen ZD).
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče voljo dedičev ugotavljalo na zapuščinskem naroku oziroma na podlagi pisnih izjav. Pritožnik je bil osebno prisoten na vseh narokih, tudi na zadnjem dne 14.11.2007, na katerem je podal svojo dedno izjavo, da sprejema svoj dedni delež in ga odstopa svoji sestri, R. M. Tudi G. M. je sprejel svoj dedni delež in ga odstopil svoji nečakinji, R. M., medtem ko so ostali zakoniti dediči (M. M., R. M., N. M., J. M. in S. S.) svoje dedne deleže sprejeli. Na podlagi takšnih dednih izjav je sodišče z izpodbijanim sklepom razglasilo dediče. Pritožnik s pritožbo izpodbija le tisti del sklepa o dedovanju, ki se nanaša na dedinjo M. M., vendar s pritožbenimi navedbami ne more biti uspešen. V pisnih vlogah, ki jih je pritožnik tekom postopka pošiljal na sodišče, je sicer omenjal pogodbo o dosmrtnem preživljanju z dne 28.12.1988 ter uveljavljal povrnitev stroškov za oskrbo pokojnega, toda zahtevka tudi po izrecnem pozivu sodišča ni konkretiziral, nato pa je z vlogo z dne 17.01.2007 (l. št. ... spisa) umaknil vse podane ugovore v zvezi z zapuščino in na naroku dne 14.11.2007 podal izrecno dedno izjavo, da sprejema svoj dedni delež in ga odstopa dedinji R. M. Takšna dedna izjava, kot jo je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v razlogih svoje odločitve, je v skladu z določilom I. odstavka 138. člena ZD nepreklicna, zato je pritožnik s pritožbo ne more spremeniti. Z navedbami, da dedinja M. M. ne spoštuje dogovora med dediči, pa tudi ne more uspešno izpodbiti po sodišču prve stopnje ugotovljene dedne pravice te dedinje.
Pritožnik tako s pritožbenimi razlogi ni uspel izpodbiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 163. členom ZD).
Ker v skladu s I. odstavkom 174. člena ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka, je sodišče druge stopnje odločilo, da dedinja M. M. sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).