14. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 254/2002 z dne 16. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišči prve in druge stopnje sta ugodili zahtevku pritožnika za plačilo odškodnine za škodo, ki je pritožniku nastala pri izvajanju vaje hoje ali teka nazaj po ravni črti v okviru služenja vojaškega roka. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo reviziji tožene stranke in spremenilo odločitvi sodišč prve in druge stopnje tako, da je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 1.923.531 SIT. Po mnenju Vrhovnega sodišča navedena vaja v okviru služenja vojaškega roka sama po sebi ni nevarna dejavnost, ob izvajanju te dejavnosti pa tudi niso bile podane nenavadne, težke ali nevarne okoliščine, zaradi katerih bi ta postala nevarna.

2.Ustavni pritožnik uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pritožnik navaja, da je tožbeni zahtevek utemeljeval z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke in ne zgolj z objektivno odgovornostjo tožene stranke. Z odločitvijo revizijskega sodišča naj bi mu bila kršena pravica do sodnega varstva, saj sodišča sploh niso zavzela stališča do krivdne odgovornosti tožene stranke. Meni, da je odločitev revizijskega sodišča arbitrarna.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da je sodišče odločilo arbitrarno. Oceno arbitrarnega ravnanja lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče svoje odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar bi bil lahko utemeljen sklep, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, saj je odločitev sodišča, da vaja hitre hoje ali teka nazaj po ravni črti (v okviru služenja vojaškega roka), sama po sebi ni nevarna dejavnost, ob izvajanju te dejavnosti pa tudi niso bile podane nenavadne, težke ali nevarne okoliščine, zaradi katerih bi dejavnost postala nevarna, oprta na razumne in logične pravne argumente in ji zato ni mogoče očitati arbitrarnosti in s tem kršitve 22. člena Ustave.

5.Pritožnik zatrjuje, da mu je bila z odločitvijo Vrhovnega sodišča kršena pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), ker se sodišča niso opredelila do morebitne krivdne odgovornosti tožene stranke. Ta očitek bi bil lahko utemeljen, če bi pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval obstoj dejstev, iz katerih bi izhajala morebitna krivdna odgovornost. V sami ustavni pritožbi sicer navaja obstoj dejstev, iz katerih bi lahko izhajala njena morebitna krivdna odgovornost, vendar pritožnik niti ne zatrjuje niti ne izkaže, da bi obstoj teh okoliščin zatrjeval že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na to je očitek pritožnika, da mu je bila kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker sodišča niso presojala morebitne krivdne odgovornosti, očitno neutemeljen.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Proti je glasovala sodnica Wedam Lukić. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije izmed sodnic in sodnikov, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger