Jedro

Če oškodovanec kot tožilec, zaslišan ko priča, ne govori (v celoti) slovenskega jezika, je treba zagotoviti prevajanje s strani sodnega tolmača za bosanski jezik, ne glede na to ali tuj jezik, v katerem ne potekajo kazenski postopki v Republiki Sloveniji, razumejo tako razpravljajoča sodnica kot drugi udeleženci.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi po uradni dolžnosti in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Celju obdolženega A. A. na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Odločilo je o stroških kazenskega postopka na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP, na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP pa je obdolžencu naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške v višini 61,75 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je v pritožbeno odločanje predložilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca (ne pa tudi, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pritožbe obdolženčeve zagovornice, pri čemer o slednji pritožbi ni sprejelo niti ustrezne procesne odločitve). Pooblaščenec subsidiarnega tožilca se je sicer pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ter ga kaznuje po prvem odstavku 122. člena KZ-1.

3.Na pritožbo je odgovorila zagovornica ter predlagala, da višje sodišče pritožbi ne ugodi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Izpodbijano sodbo je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

5.ZKP v prvem odstavku 6. člena določa, da kazenski postopek teče v slovenskem jeziku. V prvem odstavku 8. člena določa, da imajo stranke, priče, osumljenci in drugi udeleženci v postopku pri preiskovalnih ter drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi pravico uporabljati svoj jezik na način, kot ga določa ta zakon. V drugem odstavku 8. člena določa, da je treba v primeru, če preiskovalno, drugo sodno dejanje ali glavna obravnava ne tečejo v jeziku oseb iz prejšnjega odstavka, zagotoviti ustno tolmačenje tistega, kar oni (ali drugi) govorijo. Sledeč osmemu odstavku 8. člena ZKP vselej prevaja sodni tolmač, kar velja ne glede na to, ali razpravljajoča sodnica in drugi procesni udeleženci razumejo jezik, ki ga govori ter uporablja ena od strank.

6.Nič oporočnega ni v tem, da se je oškodovanec kot tožilec, za katerega je bilo na zapisnik ugotovljeno, da "ne govori popolnoma slovensko", odpovedal pravici do sodnega tolmača, ker da "dobro razume slovenski jezik". Nima pa to nobenega vpliva na ugotovitev, da je sodišče prve stopnje izdelalo prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 20. 10. 2023, ki vsebuje prepis izpovedbe oškodovanca kot tožilca, zaslišanega kot priče (list. št. 47 - 57), pri čemer je subsidiarni tožilec izpovedoval v nekakšnem konglomeratu slovenskega in bosanskega jezika, tudi o odločilnih dejstev za presojo te kazenske zadeve, vse brez navzočnosti tolmača ter ustreznega prevajanja v slovenski jezik. Izpodbijana sodba, ki vsebuje številne opredelitve glede vsebine izpovedbe oškodovanca kot tožilca, temelji na takšnem zvočnem prepisu, kar v bistvenem pomeni, da je prevod oškodovančevih izvajanj v slovenski jezik opravila kar sama razpravljajoča sodnica, ki za to ni poklicana in ne more nadomestiti procesne funkcije sodnega tolmača. Enako velja za sodišče druge stopnje, od katerega bi se pričakovalo, da sámo prevaja izpovedbo iz tujega jezika v slovenski jezik, v (izključno) katerem poteka kazenski postopek.

7.V posledici navedenega je očitno, da izpodbijane sodbe na pritožbeni ravni niti ni mogoče preizkusiti ter ni mogoče ugotoviti, ali je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnika o izpovedbi oškodovanca kot tožilca v postopku, in med samim tem zapisnikom. To je esenca bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, na obstoj katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) ter ima vselej za posledico razveljavitev sodbe, saj je absolutne narave (prvi odstavek 392. člena ZKP).

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo ob ponovitvi dokaznega postopka (med drugim) zagotovilo, da se bo ob navzočnosti sodnega tolmača za bosanski jezik oblikovalo procesno gradivo v slovenskem jeziku, v katerem potekajo sodni, tudi kazenski postopki v Republiki Sloveniji.

9.Zaradi razveljavitve sodbe v celoti niso usodnega pomena procesne okoliščine, ki se nanašajo na pritožbo zagovornice, vložene zoper odločbo o naložitvi krivdno povzročenih stroškov postopka v plačilo obdolžencu. Kljub temu pa pritožbeno sodišče pripominja, da je zagovornica (red. št. 113) v roku za napoved pritožbe zoper razglašeno sodbe vložila vlogo "stroški obdolženega - pojasnilo" z vsebino izpodbijanja odločbe o krivdnih stroških. Sodišče prve stopnje jo je kar z dopisom po elektronski pošti z dne 11. 12. 2024 (list. št. 203), kar seveda ni postopkovno veljaven način vročanja, pozvalo k opredelitvi, ali je vlogo zagovornice šteti kot "pritožbo zoper stroške postopka", v spisu pa ni podatka oziroma dokazila, ali je zagovornica ta poziv sploh prejela. V roku za pritožbo zoper pisni odpravek sodbe je zagovornica znova vložila vlogo (red. št. 123), v zaključku katere je zapisala, da se tudi vloga z dne 3. 12. 2024 šteje kot pritožba zoper sklep o stroških. Navkljub vsemu navedenemu sodišče prve stopnje pritožbe zagovornice ni ne predložilo v pritožbeno odločanje sodišču druge stopnje niti ni (če je tako presodilo) sprejelo ustrezne procesne odločitve v smislu določbe drugega odstavka 375. člena ZKP. Kolikor sodba ne bi bila razveljavljena že iz zgoraj pojasnjenih razlogov, bi bila zadeva v vsakem primeru vrnjena sodišču prve stopnje, da bi tudi glede pritožbe zagovornice izpeljalo procesno pravilno postopanje.

10.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 6, 6/1, 8, 8/1, 8/2, 8/8, 375, 389, 390

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.