Jedro

Dejstvo, da je s pooblaščencem stranke v zakonski zvezi sodnik drugega (višjega) sodišča, ni takšna okoliščina, ki bi lahko kakorkoli vzbujala dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodnika sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik je v vlogi, naslovljeni „Zahteva po pravičnosti – izločanju sodnice in ... sodišča“ poleg izločitve sodnice, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, predlagal tudi, da naj se določi drugo stvarno pristojno sodišče. ... sodišču namreč ne zaupa več in od njega ne pričakuje pravične presoje. Gre za spletkarjenje in familiarnost, ki poteka celo po vertikali, saj je žena odvetnika nasprotne stranke predsednica sodišča in tako „šefica vsem sodnicam“.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožeča stranka s predlogom za delegacijo pristojnosti ne zasleduje primarnega namena, kateremu je ta institut namenjen (lažje oziroma smotrnejše postopanje v zadevi), temveč očitno meni, da so podani drugi tehtni razlogi za to. Pri tem izraža nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih, v katerih je nastopal kot pravdna stranka. Temu pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča, pač pa imajo stranke za odpravo takih nepravilnosti na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva po ZPP.

4. Tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji tudi ne predstavlja dejstvo, da je pooblaščenec nasprotne stranke zakonski partner sodnice in predsednice višjega sodišča, ki je sicer pristojno za odločanje o rednem pravnem sredstvu zoper sodbo sodišča prve stopnje. Sodniki morajo biti sposobni za objektivno odločanje tudi v sporih, v katerih morda poznajo stranko ali ali njenega odvetnika. Dejstvo, da je s pooblaščencem stranke v zakonski zvezi sodnik drugega (višjega) sodišča, ni takšna okoliščina, ki bi lahko kakorkoli vzbujala dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodnika sodišča prve stopnje. Sodišča so namreč medsebojno neodvisna in sodišče višje stopnje lahko le pri odločanju na podlagi vloženega pravnega sredstva usmerja pravno mnenje sodišča nižje stopnje v okvirih, ki jih določa procesni zakon, sicer pa je sodnik pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje (11. člen Zakona o sodiščih). Predsednica višjega sodišča tudi ne more vplivati na odločanje v posameznih sodnih zadevah. Razmerje med predsednico pristojnega višjega sodišča in pooblaščencem nasprotne stranke pa bi bilo lahko razlog za njeno izločitev iz sojenja v konkretni zadevi.

5. Ker tudi ostale posplošene navedbe o familiarnosti in spletkarjenju na sodišču ne morejo utemeljevati tehtnih razlogov za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP, je Vrhovno sodišče je predlog zavrnilo.