Jedro

Izbirna pravica ministrice iz prvega odstavka 10. a člena ZN, v primeru kot je obravnavani, ko gre za izbiro med enako strokovno usposobljenimi kandidatkami, mora biti po presoji sodišča obrazložena z razlogi, ki jih je mogoče preizkusiti in ki neizbrani kandidatki omogočajo vsebinsko presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Obrazložitev izbire zgolj z navedbo, da je bil to nastop kandidatke na ustnem razgovoru, pa je po presoji sodišča pomanjkljiva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrice za pravosodje, št. 704-40/2018/42 z dne 20. 5. 2019 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 10. člena in 10.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) za notarko na prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru imenovala A.A. (stranka z interesom v tem upravnem sporu). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bil v Uradnem listu RS, št. 70 z dne 2. 11. 2018 objavljen razpis za eno prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru, na katerega sta se prijavili dve kandidatki, ki sta izpolnjevali razpisne pogoje in sicer tožeča stranka in stranka z interesom. Notarska zbornica Slovenije je v mnenju, št. 93/2019 z dne 29. 1. 2019 ugotovila, da je tožeča stranka primernejša kandidatka za imenovanje na prosto notarsko mesto, saj ima daljše delovne izkušnje z delom v notarski pisarni, kjer je že opravljala delo notarske pomočnice in notarja ob odsotnosti nadomeščala kot notarska namestnica. Razen tega je opravila magisterij s področja notariata, končano pa ima tudi ekonomsko fakulteto in pridobljen naziv univerzitetni diplomirani ekonomist. 2. Odvetniška zbornica Slovenije v dopisu št. 2154/2018 z dne 21. 12. 2018 ni navedla dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi stranko z interesom ocenila kot neprimerno za opravljanje notariata oz., ki bi kazale na dvom o izpolnjevanju pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

3. Ministrica za pravosodje je s sklepom št. 704-40/2018 z dne 14. 2. 2018, imenovala člane komisije za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju komisija). Komisija je v izbirnem postopku preverila strokovno usposobljenost prijavljenih kandidatk ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, in sicer na podlagi listinske dokumentacije, ki sta jo predložili kandidatki ter na podlagi ustnih razgovorov s prijavljenima kandidatkama. Pred opravo ustnih razgovorov je komisija izoblikovala metodologijo ocenjevanja za izbiro notarja, s katero sta bili kandidatki seznanjeni hkrati z vabilom na ustni razgovor. Uspeh kandidatk na ustnem razgovoru se je ugotovil tako, da je vsak član komisije ocenil odgovore kandidatk z najmanj 1 in z največ 10 točkami. Od skupno možnih 30 točk sta obe prijavljeni kandidatki zbrali 29 točk. 4. V fazi izbirnega postopka je komisija preverjala tudi morebitno neizpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN in pri tem ugotovila, da na podlagi pridobljene listinske dokumentacije in dosedanjega dela prijavljenih kandidatk, njunega ravnanja in obnašanja ni moč utemeljeno sklepati, da kandidatki notarskega poklica ne bi opravljali strokovno, pošteno ali da kot notarki ne bi varovali ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti. Iz potrdil o dejstvih vpisanih v kazenski evidenci Ministrstva za pravosodje je tudi razvidno, da nobeni izmed kandidatk ni bila izrečena kazenska sankcija, iz česar sledi, da kandidatki izpolnjujeta pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8, člena ZN.

5. Komisija je po zaključenem izbirnem postopku ministrici pristojni za pravosodje podala mnenje, da prijavljeni kandidatki izpolnjujeta pogoje iz drugega odstavka 10.a člena ZN za imenovanje za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru. Iz mnenja je razvidno tudi doseženo število točk, ki sta jih kandidatki dosegli na ustnem razgovoru. Ministrica je po seznanitvi z mnenjem komisije in mnenjem Notarske zbornice Slovenije s prijavljenima kandidatkama dne 24. 4. 2019 opravila še dodatni ustni razgovor in upoštevaje vsebino sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 (iz katere med drugim izhaja, da je v pristojnosti ministrice izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki jo prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje poklica notarja), prijavljeni kandidatki ocenila kot primerni, pri čemer je kot najprimernejšo kandidatko po izvedenem dodatnem ustnem razgovoru izbrala A.A., z utemeljitvijo, da je glede na njen nastop prepričana, da bo njeno imenovanje v največji možni meri upravičilo javno zaupanje, ki je kandidatki z imenovanjem podeljeno.

6. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vsebinsko pa te razloge razvršča v dva sklopa in sicer, da tožeča stranka na podlagi pravilne ocene strokovne usposobljenosti prekaša izbrano kandidatko (in bi zato morala biti imenovana na notarsko mesto) in da izpodbijana odločba tudi nima ustrezne obrazložitve. Navedene kršitve pa pomenijo tudi kršenje ustavnih pravic tožeče stranke iz 22., 25., 23., 14., 122. in 137. člena Ustave RS.

7. V nadaljevanju v zvezi s kriterijem ministrice, da se je za izbrano kandidatko odločila na podlagi njenega "nastopa", navaja, da je taka poenostavljena in posplošena obrazložitev v nasprotju s stališči pravne teorije glede neustrezne obrazložitve (citira odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-118/95 z dne 11. 6. 1998), posledica tega pa je kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj je tožeči stranki onemogočeno, da ugotovi razloge, na katerih temelji izpodbijana odločba.

8. Glede na to, da izpodbijana odločba ni obrazložena, je tudi arbitrarna v pogledu presoje strokovne usposobljenosti obeh kandidatk na podlagi 10. in 10.a člena ZN. V nadaljevanju podaja primerjavo med tožečo stranko in zainteresirano stranko v zvezi z izobrazbo, specializacijo, glede strokovne publicistike, glede mnenja Notarske zbornice, glede delovnih izkušenj v notariatu in drugih delovnih izkušnjah, izpostavlja tudi priporočilo pismo prof. dr. B.B. dekanice Pravne fakultete v ... ter se sklicuje na vse druge iz prijave in predložene dokumentacije izhajajoče okoliščine, ter zaključuje, da je razlika med tožečo stranko in izbrano kandidatko tako očitna in občutna, da je tožničina neizbira lahko le odraz arbitrarne presoje tožene stranke. Iz tega razloga je bila tožeči stranki kršena tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave oz. tudi 122. člena Ustave, ker tožeči stranki ni bil zagotovljen zakonit javni natečaj, do katerega ima pravico in drugi odstavke 137. člena Ustave, ki ureditev notariata izrecno veže na zakon.

9. Odločitev izpodbijane odločbe odstopa tudi od sedanje ministričine ustaljene prakse, glede upoštevanja mnenja Notarske zbornice. Če se je tožena stranka odločila stališče Notarske zbornice, ki tožničine kvalitete obširno pojasni, ignorirati, bi morala svojo odločitev v izpodbijani odločbi obrazložiti, česar pa ni storila. Da gre za arbitrarnost v primeru izpodbijane odločbe izhaja tudi iz odločbe ministrice št. 704-39/2018 z dne 20. 5. 2019, ki je bila izdana istega dne, kot izpodbijana odločba in v kateri je bilo odločeno, da se upošteva tako mnenje Notarske zbornice kot tudi dejstvo dolgotrajne prakse v notarski pisarni. V izpodbijani odločbi pa se ignorira obrazloženo mnenje Notarske zbornice in se sklicuje le na "nastop" izbrane kandidatke, ki naj bi predstavljalo okoliščino, da se ji podeli zaupanje za opravljanje notarskega poklica. Nastop kandidatke je okoliščina, ki je ZN ne predvideva kot kriterij oz. gre za okoliščino, ki lahko prizadene videz nepristranskosti v javnosti oz. povzroči dvom o odločitvi tožene stranke (citira odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019).

10. Tožeča stranka na podlagi vsega obrazloženega predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi, ker je vsebinsko povsem neobrazložena ter se je sploh ne da preizkusiti in zoper njo zato sploh ni mogoče uveljavljati z zakonom predvidenih pravnih sredstev. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

11. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter še navaja:

12. V zvezi z tožbenim ugovorom, da izpodbijana odločba ni jasno, nedvoumno in zadostno obrazložena povzema potek izbirnega postopka in zaključuje, da je izpodbijana odločba v skladu s procesnimi standardi, ki jih zahteva Ustava RS in na tej podlagi oblikovana sodna prakso, posebej še s citirano odločbo Vrhovnega sodišče z dne 24. 10. 2018, zato z vidika obrazložitve izpodbijane odločbe in poteka izbirnega postopka ni prišlo do kršitev 22., 23., 25., 122. ter drugega odstavka 137. člena Ustave RS, kot to zmotno navaja tožeča stranka.

13. Glede strokovne usposobljenosti navaja, da jo v skladu z ZN preverja strokovna komisija na podlagi dokumentacije priložene k prijavi, kot tudi z izvedbo ustnega razgovora in/ali pisnega preizkusa, pri čemer se točkuje zgolj znanje doseženo pri ustnem razgovoru oziroma pisnem preizkusu. Po mnenju tožene stranke je bil zato postopek imenovanja notarja tudi v tem delu pravilen in zakonit in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

14. Odgovor na tožbo je podala tudi A.A., ki ima v tem upravnem sporu položaj stranke z interesom. Meni, da da je tožba tožeče stranke očitno neutemeljena, saj očitani razlogi neobrazloženosti odločbe in strokovne usposobljenosti niso podani.

15. Glede obrazloženosti izpodbijane odločbe opozarja na sklep Vrhovnega sodišča I Up 330/2015 z dne 20. 1. 2016, v skladu s katerim se zahteva po obrazloženosti odločbe o izbiri oz. imenovanju notarja ne nanaša na izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, nujno pa se nanaša na izpolnjevanje predpisanih pogojev. Izpodbijana odločba je tako glede izpolnjevanja predpisanih pogojev za opravljanje notarske službe natančno obrazložena.

16. Glede strokovne usposobljenosti navaja, da zakonske pogoje za imenovanja za notarja izpolnjujeta obe kandidatki in jih zaradi dodatnih potrdil tožeča stranka ne izpolnjuje nič bolj od zainteresirane stranke. Sicer pa je presoja strokovne usposobljenosti v pristojnosti strokovne komisije, ki jo opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat in z ustnim razgovorom (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018). V predmetnem primeru je torej strokovna komisija v skladu z ZN ministrici podala oceno strokovne usposobljenosti kandidatk. Zainteresirana stranka se ne bo spuščala v primerjavo vsebine prijav obeh kandidat ker meni, da za odločitev v tem sporu citirana dokumentacija o referencah tožeče stranke ni bistvena. Ker pa je bilo o strokovno usposobljenosti s strani tožeče stranke v tožbi veliko navedenega, zainteresirana stranka zgolj zaradi jasnosti povzema dosedanje delovne izkušnje in zaključuje, da ima bolj kontinuirane delovne izkušnje za zastopanje strank, kot tožeča stranka, saj vsaj tožilstvu in sodstvu zastopanje strank ni imanentno, da zakonske pogoje za imenovanja za notarja izpolnjujeta obe kandidatki in jih zaradi dodatnih potrdil tožeča stranka ne izpolnjuje nič bolj od zainteresirane stranke.

17. Zaključuje, da na podlagi navedenega prav tako niso bile kršene določbe 14, 22., 23., 25, 122. in 137. člena Ustave RS in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

18. V pripravljalni vlogi z dne 15. 7. 2019 tožeča stranka smiselno ponavlja tožbene ugovore. V njeni dopolnitvi z dne 5. 8. 2019 pa opozarja na pravno relevantno okoliščino, da Odvetniška pisarna A., v kateri je zaposlena zainteresirana stranka, zastopa politično stranko B., katere članica je tudi sedanja ministrica za pravosodje, kar lahko vpliva na videz nepristranskosti odločanja (odločba Ustavnega sodišča opr. št. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019).

19. Tožba je utemeljena.

20. Predmet tega upravnega spora je odločba o imenovanju notarke (zainteresirane stranke v tem upravnem sporu) na razpisano prosto notarsko mesto. Tožeča stranka ugovarja, da gre za strokovno manj usposobljeno kandidatko in da izbira tudi ni ustrezno obrazložena, tako da je ni mogoče preizkusiti.

21. Pogoje za imenovanje notarjev in postopek njihovega imenovanja ureja ZN (8., 10. in 10.a člen ZN). Notarje imenuje minister, pristojen za pravosodje (v nadaljevanju minister) na prosto notarsko mesto na podlagi razpisa. Pred imenovanjem pa se o prijavljenih kandidatih pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki za ministra ni zavezujoče (prvi odstavek 10. člena ZN). V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZN je za notarja lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj,

2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji,

4. da je opravil pravniški državni izpit,

5. da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu,

6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,

7. da aktivno obvlada slovenski jezik,

8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,

9. da še ni dopolnil 64 let. 22. Presojo, ali kandidati izpolnjujejo navedene pogoje, opravi ministrstvo, ki vse prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, zavrne, po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek 10. člena ZN).

23. Po 10.a členu ZN opravi minister izbiro kandidatov po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preverita strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Izbirni postopek opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister, s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom (drugi, tretji in četrti odstavek 10.a člena ZN). Slednjega lahko s kandidati opravi tudi minister, pristojen za pravosodje (šesti odstavek 10.a člena ZN).

24. Upoštevaje navedeno torej v ZN ni določena niti pristojnost ministra, da izbiro opravi na podlagi diskrecijske presoje, niti niso določeni zakonski kriteriji, na podlagi katerih bi minister oblikoval svojo odločitev, pač pa je zakonodajalec strokovno oceno usposobljenosti kandidatov prepustil za to ustanovljeni strokovni komisiji. Temeljni cilj postopka pred komisijo je namreč strokovna presoja ali kandidati poleg izpolnjevanja formalnih pogojev izpolnjujejo zahteve strokovne usposobljenosti. Izbirni postopek iz drugega odstavka 10.a člena ZN, se tako, kot je bilo že navedeno, opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom. Možnost, da se strokovna usposobljenost posameznega kandidata izrazi tudi z oceno, ki omogoča primerjavo z drugimi kandidati, je v skladu s temeljnim ciljem izvedbe javnega razpisa za zasedbo prostega mesta notarja, ki je v izbiri najboljšega kandidata za notarsko mesto, oziroma povedano drugače, da se med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ministra prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Navedeno stališče izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, s katerim je Vrhovno sodišče dogradilo dosedanjo sodno prakso in se nanaša na drugo fazo izbire, to je izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje in temelji na ustavnem položaju notariata kot javne službe (katere izvajanje spada v široko polje zakonodajalčeve pristojnosti) in varstvu temeljnih načel poštenosti, vestnosti in zakonitosti pri opravljanju tega poklica (6. člen ZN), katerega temelj je v strokovnosti njihovega dela.

25. Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, kot povedano, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali Notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri je izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto. Na enakih stališčih temelji tudi sodba Vrhovnega sodišča I Up 350/2014 z dne 3. 10. 2013, v kateri se je sklicevalo še na svojo sodbo I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006 in sklep I Up 162/2011 z dne 14. 4. 2011. 26. V zadevi ni sporno, da obe prijavljeni kandidatki izpolnjujeta pogoje iz 8. člena ZN, torej jima je bil omogočen vstop v izbirni postopek. V konkretnem primeru je je izbirni postopek v skladu z 10.a členom ZN opravila komisija, ki jo je imenovala ministrica in sicer (kot izhaja iz podatkov upravnega spisa) s preverjanjem strokovne usposobljenosti na podlagi listinske dokumentacije, ki sta jo predložili kandidatki kot dokazila glede izpolnjevanja pogojev po 3., 4. in 5. točki prvega odstavka 8. člena ZN, ter z ustnim razgovorom, katerega namen je bil rangiranje (enako ustrezno strokovno usposobljenih) kandidatk na podlagi doseženega števila točk. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je komisija to opravila na podlagi metodologije ocenjevanja, s katero sta bili kandidatki predhodno seznanjeni in ji izrecno nista ugovarjali. Od skupno 30 možnih točk sta obe kandidatki zbrali 29 točk. Ob dejstvu, da je komisija ugotovila, da obe kandidatki izpolnjujeta tudi pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (kar v zadevi ni sporno), je tako mnenje komisije, da obe kandidatki izpolnjujeta pogoje iz drugega odstavka 10.a člena ZN za imenovanje notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Mariboru, po presoji sodišča pravilno in v skladu s petim odstavkom 10. a člena ZN (mnenje št. 704-4072018 z dne 19. 3. 2019).

27. Zato je tožbeni ugovor tožeče stranke, da je v primerjavi z izbrano kandidatko bolj strokovno usposobljena in da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja posebej ocena listinske dokumentacije, neutemeljen. Okoliščina, da ima tožeča stranka še pridobljeno izobrazbo ekonomske smeri, in da je imetnica znanstvenega naziva magister pravnih znanost prav s področja notariata, ter da ima daljše delovne izkušnje z delom v notarski pisarni, kot izbrana kandidatka, po presoji sodišča za presojo strokovne usposobljenosti, kot jo je dolžna opraviti komisija na podlagi 10.a člena ZN, ni relevantna. Ocena strokovne usposobljenosti kandidatk je enotna in sestavljena tako iz ocene listinske dokumentacije (na podlagi katere se preverja izpolnjevanje formalnih pogojev iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN) kot tudi ocene opravljenih ustnih razgovorov. Povedano drugače, izbirnemu postopku, v katerem je strokovna komisija preverjala strokovno usposobljenost obeh kandidatk ni mogoče očitati nezakonitosti in arbitrarnosti, saj je bil izveden v skladu s citiranimi določbami ZN.

28. Ker sta bili obe kandidatki na ustnem razgovoru ocenjeni z enakim številom točk (29), je po presoji sodišča utemeljena tudi odločitev ministrice, da (v skladu s pooblastilom iz šestega odstavka 10.a člena ZN) tudi sama opravi ustni razgovor s kandidatkama, zlasti ob upoštevanju stališča, ki ga je sprejelo Vrhovno sodišče v sodbi I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, da je v pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Zato je tak razgovor namenjen zgolj predstavitvi pogledov in stališč kandidatk glede določenih vprašanj povezanih z delom notarja oziroma notariata in ne preverjanju strokovne usposobljenosti. Mnenje glede strokovne usposobljenosti (ter izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) je ministrici posredovala komisija.

29. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je nato ministrica na podlagi izbirne pravice, temelječe na prvem odstavku 10. a člena ZN, kot najprimernejšo kandidatko izbrala kandidatko A.A. Pri tem je s sklicevanjem na vsebino sodbe Vrhovnega sodišča I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 odločitev utemeljila (zgolj) z navedbo, da je glede na njen nastop prepričana, da bo njeno imenovanje v največji možni meri upravičilo javno zaupanje, ki je kandidatki z imenovanjem podeljeno. Čeprav iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je ministrica pred odločitvijo seznanila tudi z mnenjem komisije in mnenjem Notarske zbornice in da je vpogledala tudi v upravni spis, izbira obrazložena na način, kot jo je utemeljila ministrica, po presoji sodišča ne ustreza kriterijem obrazložitve, ki omogočajo preizkus izpodbijane odločitve. Temu pa utemeljeno ugovarja tudi tožeča stranka v tožbi.

30. Izbirna pravica ministrice iz prvega odstavka 10. a člena ZN, v primeru kot je obravnavani, ko gre za izbiro med enako strokovno usposobljenimi kandidatkami, (tudi ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča iz sodbe I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018) mora biti po presoji sodišča obrazložena z razlogi, ki jih je mogoče preizkusiti in ki neizbrani kandidatki omogočajo vsebinsko presojo pravilnosti izpodbijane odločitve. Obrazložitev izbire zgolj z navedbo, da je bil to nastop kandidatke na ustnem razgovoru, pa je po presoji sodišča pomanjkljiva, saj ne vsebuje obrazložitve pravno odločilnih razlogov za tako odločitev in je v nasprotju z 10.a členom ZN. Če se odločbe ne da preizkusiti, pa gre vedno za bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP). Tožeča stranka zato tudi utemeljeno ugovarja, da ji je bila s tako posplošeno utemeljitvijo kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

31. Glede na navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo toženi stranki, da v ponovljenem postopku odpravi citirano procesno kršitev in se opredeli tudi do (naknadnega) tožbenega ugovora, navedenega v dopolnitvi pripravljalne vloge z dne 5. 8. 2019, glede videza nepristranskosti, ki ga glede na okoliščine primera sodišče ni štelo za nedovoljeno tožbeno novoto.

32. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je sodišče odločilo tudi o stroških postopka in je tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v obravnavanem sporu prisodilo pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v znesku 15,00 EUR.

33. Po določbi prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Ker prizadeta stranka z navedbami v odgovoru na tožbo ni prispevala k odločitvi, sama trpi svoje stroške postopka.